Tvoja izbira

Pred kratkim sem zelo močno dojela dejstvo, da sami kreiramo svoje življenje v vseh pogledih. Sicer to vem že dolgo, vendar me je vseeno zadelo spoznanje, da te nihče ne more spraviti v slabo voljo. To je bilo precejšnje spoznanje s katerim se v začetku nisem strinjala. No, potem sem dojela, da je v tem veliko resnice, kajti po zakonu privlačnosti nižja energija ne more prevladati nad višjo.

Vedno je višji nivo energije tisti, ki prevlada in potegne tiste z nižje ravni navzgor. Hmmm, seveda se velika večina ljudi s tem ne bi strinjala. Spomnila sem se vseh tistih mojih strank, ki so se pritoževale, kako so jih partnerji ali otroci po izjemni delavnici, ko so se počutili izjemno potegnili v njihovo nerganje in slabo razpoloženje.

Potem sem dojela pomembno resnico; nihče te ne more potegniti navzdol, sam se spustiš na njihov nivo.

Tvoja izbira, tvoja odločitev je ali se boš spustil iz pozitivnega pogleda na svet na nivo nekoga, ki je negativen. Takoj ko začneš soditi, da je negativen in da te hoče spraviti iz tvojega ravnovesja si se spustil iz svojega na novo doseženega ravnovesja nazaj v igro.

Česar se ne zavedamo je, da ko sodiš njega in hočeš spremeniti njega, izkusiš to, da se spustiš na njegov nivo in odsev je to, da on sodi tebe.

Običajno je situacija taka, da nam nekdo nekaj očitain mi mu hočemo dokazati, da smo se spremenili, da zdaj razmišljamo drugače, da smo bolj pozitivni in takoj, ko gremo v dokazovanje in upravičevanje, smo se spustili na njegov nivo. Takoj smo zapustili svoj nivo radosti, finega razpoloženja in smo šli na gugalnico piedestalov in kleti.

Zakaj in kako se to zgodi, mehanizem gugalnice piedestalov in kleti in kako ostati v centru pa je del enodnevnega seminarja Pot Ljubezni. Vabljeni, da se mi pridružite.

Namarie
Taja

Poišči svoje dragulje

Imeli smo srečanje s skupino kjer potujemo preko svojega mavričnega mostu zavesti. Na planu je bila 3. čakra in vedela sem, da bo nekaj čisto posebnega. Vsaka postaja do zdaj je bila močna, vendar mi je že priprava na srečanje dala vedeti, da bomo zaorali globoko vase. Moto 3. čakre je spoštuj samega sebe in cenjenje sebe je pri veliki večini ljudi, ki jih srečujem šibka točka.

Veliko lažje se spogledujemo s svojimi senčnimi aspekti in si prilaščamo senčne aspekte sebe, kot svetle, kar se mi včasih zdi izjemen paradoks človeštva. Veliko bolj se bojimo svetlobe kot teme in veliko raje se zadržujemo v peklu, kot v nebesih. Res je fascinantna človeška narava, čeprav mi da slutiti, da je ogromno tega povezano z našo udomačenostjo.

In v tretji čakri moramo resnično preseči stare navade in rutine, če želimo narediti prehod v srce. In ta iniciacija je iniciacija v puberteti. Pri 14 letih, ko zapustimo domeno 2. čakre in imamo možnost, da se premaknemo na naslednji nivo zavesti je pred nami iniciacija iz otroka v mladega odraslega, ki s seboj prinaša zavedanje, da moramo odkriti svoje dragulje v sebi, najti svoje talente in sposobnosti in začeti služiti širši skupnosti s tem kar najraje počnemo, kar je res naše in v čemer maksimalno uživamo.

In kaj se običajno zgodi na tem prehodu, ne poznam vaše zgodbe, vendar zgodba mnogih govori o zatiranju sebe, skrivanju svojih talentov, o sramu, osramočenosti, neodobravanju, nesprejetosti, o nespoštovanju, nezaupanju, necenjenju sebe. In ko sem se takole pogovarjala s prijateljico, ki mi je pripovedovala svojo zgodbo, mi je vseskozi prihajalo v ospredje naslednje; nihče te ne more zlorabiti bolj, kot zlorabljaš sam sebe. V trenutku, ko ta nekdo stopi čez tvoje meje do katere zlorabljaš sebe in s tem dovoiš zlorabo drugih, odkorakaš stran. Nihče te ne more ceniti bolj kot ceniš sam sebe, nihče te ne more spoštovati bolj, kot spoštuješ sam sebe in vedno si ceno postaviš tako visoko, kot ceniš sebe.

Res fascinantno polje. In kaj se zgodi, ko nismo iniciirani zavestno, s pričo, ki potrdi naš prehod? POgosto nas iniciira življenje in ker ne vemo, da gre za iniciacije smo zelo nesrečni in žalostni, ko nam razpade življenje. In ker smo pozabili na cikle rasti in umiranja ter ponovnega rojstva nas je strah sprememb.

Tako ženske zapademo v samouničevanje skozi depresije, odvisnosti in odnose, ki nam le odslikavajo naše samouničevalne težnje. Moški pa gredo v nasilje navzven, nasilje do drugih, pa naj bo fizično, psihično, čustveno ali mentalno.

In ko takole opazujem kaj dogaja, me je zadnjič presenetila izjava enega od podjetnikov na televiziji, na temo današnje stavke javnega sektorja. Rekel je, da ljudje še vedno ne razumejo, da ne gre za krizo, temveč za spremembo, ki se ji bomo morali prilagoditi. Pravzaprav gre za evolucijski preskok, ki ga bo treba osvojiti in iti s tokom. Čas je, da se naučimo surfati na valovih življenja.

Zato poglejte globoko vase. Izkopljite svoje notranje dragulje in začnite delati to, za kar ste se rodili, kar ste kot duša izbrali. Delajte to strastno, z navdušenjem in za druge, namesto zase. Soustvarjanje in sodelovanje, povezovanje so tiste kvalitete, ki jih moramo osvojiti. Zavihajte rokave in bodite to kar ste. Ni vam treba ničesar narediti, samo bodite, kar ste.

Namarie

Taja

Ko se rodiš na novo

Lahko bi rekla, da sem veteran v svojem raziskovanju lastnih globin, prekopavanju notranjih vrtov in puljenju plevela. Zelo rada sem obiskovala vse vrste seminarjev, brala na tone knjig in imela vrsto čudovitih vpogledov tako imenovanih "peak experience" vrhuncev v spoznavanju sebe. Dokler nisem ugotovila, da sledim mnogim stvarem, delam mnogo terapij, uporabljam številne tehnike, in vendar ne poznam sebe. Takrat sem obrnila svoj pogled namesto ven iz sebe vase in spoznala mnoge nelepe, grde, temne strani sebe. Z veliko poguma sem jih objemala in se soočala sama s seboj.

Nato sem dojela, da je pravzaprav moja izbira kakšne poti ubiram, kaj izbiram v življenju, kaj pravzaprav soustvarjam svoj svet. In ker mi je bilo trpljenje tako blizu, sem se še kar nekaj časa trpinčila za male stvari, ki sem jih počela, ker niso bile v skladu s tem v kaj sem verjela, z mojimi prepričanji o sebi.

Potem sem se prebudila. Ustavila sem se. In ustavitev je prišla v obliki zanimive situacije, ko sem s strani dveh nutricistk dobila čisto diametralno nasprotni informaciji. Torej ali je boljša himalajska ali morska sol? Totalno brezvezna zadeva in vendar se je izkazala za izjemno močno dilemo, ki me je ustavila. Vprašala sem sebe, kaj to pomeni meni? Kaj moja telesna deva pravi na to? Kaj je bolje za moje telo? In se zavedla, da je v meni izjemen vir modrosti, ki pove točno tisto, kar je prav zame.

In tako sem začela prakticirati, da hodim k notranjemu vodnjaku modrosti, da se obračam na modreca v meni in spoznanja me vsakič znova presunejo. Vse to je spremenilo moj pogled na svet in moj način delovanja. Na novo sem postavila parametre delovanja in danes se rojevam v nov cikel v mojem življenju. Danes praznujem moje novo rojstvo. Čas je za rast, čas je za širitev. In danes vem kaj je strast, kako je čutiti v meni, kako jo živeti in deliti.

Končno sem se osvobodila vseh tehnik in moških duhovnih praks in dojela, da so mi ženske duhovne prakse bliže. Resnično sem dojela in sprejela, da sem ženska in zato objemam v sebi predajo, sprejemljivost in polnost v vseh njenih izrazih in si dovolim, da je moj moški 100% prisoten, usmerjen, fokusiran in v opazovanju ženske. Da sijem lepoto, izžarevam svojo toplino in sem v služenju z negovanjem in milino, ki ju nosim v sebi. Hvaležna sem, da sem kjer sem in da čutim izpolnjenost, polnost.

Zdaj je čas, da opravim kompletno čiščenje, da postavim vse na novo in zato je moj današnji dan posvečen meni, mojemu svetemu prostoru, mojemu templju.

Namarie

Taja

Prebujenje

Ko se pogovarjam z ljudmi me pogosto preseneti to, kako ljudje mislimo, da bo hrepenenje naše duše potešeno skozi nekaj v zunenjem svetu - skozi dosežke kot so zaključen študij, boljša služba, več denarja, pravo telo, pravi odnos.

Smo družba, ki se peha za iluzijo izponitve notranjega hrepenenja v zunajem svetu.

In pogosto so krize tiste, ki pravzaprav razkrijejo iluzijo, ki nas drži ujete v človeški školjki. Krize so nekaj, s čimer se ne moremo spopadati na razumskem nivoju, so nekaj pri čemer naš razum v popolnosti odpove, kajti kriza nima vzroka in posledice. Kriza vznikne iz hrepenenja duše po osvoboditvi in tega razum ne more dojeti.

Zunanja školjka ljudem služi kot zaščita pred svetom in prave zaklade pravzaprav skrivamo v sebi. Večina skriva svoje zlato, svoj pravi diamant pod plastjo človeške gline, tega zunanje plasti, persone, ki jo moramo razkriti in se z njo pomiriti, če hočemo odkriti svojo resnično vrednost - zlato naše duše.

Zunanja školjka vam preprečuje, da bi v sebi videli svojo svetlobo, svojo izvorno esenco, svojo moč, resnično vrednost. In vendar dokler nismo sposobni videti tega kdo pravzaprav smo v samem notranjem temelju, se zadovoljujemo s persono, ki jo poznamo, ki nam je domača, kar pogosto spremlja trpljenje.

Življenje nam nenehno postavlja na pot številne priložnosti, da se odpremo svoji božanski naravi. In pogosto se dogaja v času velike krize, da se odpremo, da si dopustimo vpogled v notranji svet. Vzpostavljanje intimnega odnosa z vsemi deli sebe je ključ da spoznamo celostnost tega kdo v resnici smo. Po 18 letih zavestnega ozaveščanja sebe lahko z gotovostjo rečem, da je edini način, da spremenite svet tako, da spremenite svoj pogled nanj in predvsem, da svoj fokus, svojo pozornost usmerite iz iskanja zadovoljitev zunaj sebe v zadovoljitev v sebi. Ključ je v soočenju tako s svetlobo kot s temo, zmagami kot izgubami, blagoslovi in razočaranji, ki so v resnici le prikriti blagoslovi.

Šele, ko bolečino sprejmete in objamete v sebi le-ta postane vaš duhovni zaveznik, ki navdihne nove začetke in vodi k osvoboditvi duše. Izzivi se na naši poti pojavljajo z enim samim namenom, da rastemo, da se obrnemo navznoter.

Krizam se lahko izognemo, če sami zavestno opravimo proces čiščenja svoje zavesti, kar ustvari most med notranjim in zunanjim svetom. Preko tega mostu pa se lahko vrnemo nazaj h globokemu namenu naše duše.

Kadar niste zadovoljni sami s seboj in se ne cenite v vas zazeva globoka praznina, ki je ne more zapolniti nič in nihče iz zunanjega sveta. In vendar ljudje skušamo ta občutek praznine zapolniti z odvisnostmi, pa naj bo to facebook, internet, nakupovanje, pornografija, kajenje, prenajedanje, substance, zdravila, igre na srečo ali zapravljanje. Ne glede na to kaj probavamo nič ne more zapolniti te notranje luknje. Gre za temno luknjo v nas, ki hoče več ljubezni, več denarja, več spoštovanja, več priznanja, več materialnih stvari. Več, še več in še več ... Nikoli ni dovolj.

Ne glede na to, koliko ljudje imajo so pogosto čustveno čisto izčrpani in duhovno osiromašeni in ko ta lačni duh prevzame igro je ni stvari v zunanjem svetu, ki bi ga lahko zapolnile, zadovoljile. Ironično je pravzaprav, da ko si v popolni povezanosti z duhom, s svojo božansko esenco, zelo malo potrebuješ, saj imaš izpolnjenost in bogastvo v sebi.

Obstaja ena sama pot kako nahrniti tega lačnega duha v sebi, kako zapolniti to grozečo luknjo v sebi, to praznino in to je tako, da se obrnete k sebi in ga napolnite z ljubeznijo. Saj vem kako plehko se sliši in vendar vem iz lastne izkušnje, da je ni druge poti, kot navznoter, k svoji duši. Ko se povežemo z globljim namenom svoje duše lahko v svetu izrazimo to, kar je naše hrepenenje da damo, da delimo. KO ste v pristni moči svoje duše, naravno čutite ljubezen, čutite tok življenja, sočutje, prijaznost tako do sebe kot tudi do ljudi in sveta. Takrat ste poni moči in samozaupanja da ste na pravem mestu in delate prave stvari. Takrat ste v služenju, ko delate to, kar najbolj odslikava in izraža najvišji potencial vaše duše. To je služenje v svojem pravem pomenu besede.

Skozi mnoge preizkušnje sem šla, da lahko sedaj z gotovostjo rečem, da vem kako vas lahko peljem skozi preizkušnje in iniciacijo vaše duše. Kako se prebuditi v svojo pristno moč in živeti svoj najvišji potencial. Kajti notranja popotovanja, ki sem jih sestavila so namenjena izkušanju, temu da resnično pridete v stik s sabo, prepoznate ovire v sebi, ki vam preprečujejo, da ste to kar ste. Premikamo se na nova ozemlja znotraj nas samih, za katera ni zemljevidov, kajti vodijo nas v neznano. Potrebno je veliko poguma, da se v ta neraziskana ozemlja podamo sami in zaupanje samemu sebi je eno izmed najpomembnejših veščin, ki si jih lahko na tej poti želite. Če potujete po tej poti s sopotniki, je veliko lažje. Dejstvo je, da vsak potuje sam in vendar sem prepoznala dragocenost druženja, da stojimo drug z drugim in drug ob drugem v tem soočanju s samim seboj. Zato so notranja in zunanja popotovanja, ki jih vodim, priložnost, da spoznate enakomisleče ljudi in se na to potovanje iz notranje krize odpravite v dobri družbi.

DivineFeminine je notranje popotovanje v katerem prebujamo svojo esenco ženskosti in je namenjen ženskam. Gre za sedem srečanj v katerih spoznavamo sebe. Deležni smo veliko izkustvenih procesov, meditacij in gre za zelo intenzivno druženje. Moja osnovna namera je premikanje, preobražanje in ne podajanje znanja, informiranje. V ta namen informiranja sem oblikovala predavanja Ženska v svoji polni moči. Drugo notranje popotovanje, ki je namenjeno spreminjanju naše paradigme je Midva, kjer se iz tega fokusa nase preusmerimo na odnose z drugimi. Šele ko smo vzpostavili svoje meje, ko smo spoznali sebe smo pripravljeni na intimno partnerstvo, da smo v služenju drugim.

KO se povežete s sabo v sebi izkusite to, kar je tako briljantno opisal Franz Kafka; Ni vam treba zapustiti sobe. Sedite za mizo in poslušajte. Ni vam treba poslušati, enostavno samo čakajte. V resnici sploh ni treba čakati, samo bodite mirni v svoji edinstvenosti. In svet se vam bo svobodno ponudil brez mask. Nima druge izbire. V ekstazi se bo valjal pred vašimi nogami.

Kajti v sebi nosimo vero in zaupanje v božanskost vsake duše in lahko opazujemo kako božansko odgovarja na individualni klic vsake duše na planetu. In če se lahko utišate v sebi in se osrediščite v svojem notranjem centru, boste slišali glas svoje duše, ki vam bo razkrila življenje onkraj vaših najbolj divjih sanj.

Kar sem ugotovila na svojem notranjem popotovanju je pravzaprav to, da ne moremo manifestirati svojih sanj, kajti manifestiramo lahko samo nam zanane stvari. KO se povežemo z glasom svoje duše in si dopustimo, da živimo svoj notranji klic, se premikamo onkraj znanega,zato sta vera in zaupanje naša zelo pomembna zaveznika na tej poti.

Življenje je resnično izjemen ples med notranjim in zunanjim, gre za popotovanje, ki si ga naša duša želi in ki ga pravzaprav potrebujemo. Kajti zunanje izkušnje potrebujemo, da se spomnimo, se učimo, da se razvijamo in rastemo. Vendar je za rast v zunanjem svetu nujna opora v notranjem svetu, drugače boste končali globoko razočarani in prazni. In če se osredotočite samo na notranji svet, razen, če ste izbrali življenje meniha ali nune ali ste svetnik, boste izkusili izoloranost, osamljenost in pomanjkanje.

Otrok Univerzuma ste, otrok ene pesmi, popone povezanosti z vsem kar je. In da resnično lahko izkusite življenje polnega zadovoljstva, izpolnjenosti, radosti in hvaležnosti morate sprejeti dejstvo, da ste del večje igre. Igre v kateri če zmagaš ti, zmagam tudi jaz in če zmagam jaz, zmagaš tudi ti. In če izgubiš, izgubim tudi jaz in če izgubim jaz, izgubiš tudi ti. V tej igri vzajemnosti, popolne povezanosti, odprtosti in pretoka so stave izjemno visoke in zmagovalci so redki, kajti za to, da lahko igrate to igro življenja, morate poznati pravila te igre.

Pravila igre in kako igrati to igro življenja bo tema aprilskega srečanja Ženska v svoji polni moči živi svoje sanje. Vabljeni!

Namarie

Taja

Resnica

Živimo v svetu, kjer so krize sestavni del našega življenja. Soočamo se s podnebnimi spremembami, političnimi krizami, propadanjem sistemov, vojnami, boleznimi, pomanjkanjem hrane in vode, na različnih delih sveta. Vse to so krize, ki so del našega vsakdana, to je dejstvo in če jih poskušate zanikati ste kot noj, ki glavo tišči v pesku, medtem ko se okoli njega dogaja življenje. Tisto kar predstavlja veliko težavo je, da se večina tistih, ki niso zarili glave v pesek, kajti ta del težave zanika, s krizami poskuša spopadati logično in razumsko. Vendar je za krize značilno to, da nimajo rešitev, vsaj ne logičnih linearnih rešitev, ko je potrebno narediti tole in tole, da se kriza preneha. Kriza je nekaj kar je nelogično, nerazumljivo in kjer nam razum ne more pomagati. Če bomo čakali na analize in podatke, poročila in pripravo ustreznih ukrepov in bomo dragoceni čas zapravljali za proučevanje težav, bo težav le še več, rešitev pa od nikoder.

Se torej sploh čudimo čemu se kriza le poglablja in poglablja ne glede na to, kako mrzlično se iščejo rešitve za rešitev krize na razumskem nivoju?

Zakon privlačnosti pravi, tja kamor usmerjate svojo pozornost, tisto raste in se poglablja. Celotno človeštvo se osredotoča na težave in na krize. In kaj se poglablja? Tisto čemur namenjamo pozornost in energijo... odgovorite si sami.

Albert Einstein je nekoč rekel: "Zelo pomemben je nov način razmišljanja, če hoče človeštvo preživeti in doseči višje ravni."

Seveda se zavedamo težav, večina veleumov sveta se trenutno ukvarja z njimi, vendar če želimo resnično narediti spremembo, bomo morali začeti razmišljati drugače. Predvsem se bo potrebno iz glave premakniti tja, kjer so informacije, kako iz krize ... v srce. Vendar pozor. Srce deluje nelogično, je intuitivno, potisne nas v neznano, ne daje nam varnosti in vendar je edina rešitev, ki jo imamo na voljo. Srce nas povezuje, medtem ko um ločuje, srce pomaga in želi služiti drugim, um v krempljih ega želi služiti samo sebi in lastnemu ugodju, srce čuti in pozna sočutje, um zanika ali obsoja, sodi in obtožuje. Katera izbira vam je bolj simpatična?

Seveda bi vsi šli radi v srce. Vendar se pojavi težava v prehodu iz uma v srce, kajti od nas zahteva, da žrtvujemo vse tisto, kar nam ne služi več, udobje, varnost, navezanost, pomembnost. Zveni znano? Trenutna kriza od nas zahteva točno to. Seveda jo doživljamo precej bolj tragično. Pa vendar se dogaja ta ista zgodba .... razpadanje sistemov, izguba varnosti, izguba udobja, izguba navezanosti na stvari in ljudi, ki odhajajo iz naših življenj in izguba samopomembnosti, pomembnosti stvari v naših življenjih. Vse kar se nam je zdelo najbolj pomembno nam je odvzeto. Sliši se kot bolna igra Univerzuma, vendar je vse odvisno od tega kako gledaš na stvari. Ali vidite kozarec kot na pol poln ali na poln prazen?

Da bi lahko napredovali in se razvijali, moramo vedeti kdo smo in od kod prihajamo. To je ena najglobjih resnic, ki jih naša bit čuti in deli z nami vedno bolj pogosto. Moja hvaležnost, da sem poslušala sebe in sledila ciklom, stopala po poti spominjanja sebe z relativno majhnim uporom je neizmerna. Danes vem kdo sem in kam grem. In želim pomagati tistim, ki so se zataknili in ne najdejo poti naprej. In to počnem vsak dan svojega življenja. Z vedno večjo hvalžnostjo za vse kar mi je dano in vse kar lahko storim zato, da se premaknemo naprej, samo naprej, vedno znova naprej.

Resnica je, da je vse že v nas, samo odkriti moramo to v sebi.

Resnica je tudi, da ko odkrijemo kdo smo in se zgodi prebujenje v naši notranjosti še nismo tam. Soočiti se je potrebno z vsem, kar stoji med nami in tem božanskim jazom. Soočiti se je potrebno z vso svojo notranjo kramo, prepričanji, vzorci, ki smo jih sprejeli za svoje, pa nam ne služijo več. Tisti, ki mislijo, da tega koraka ne bo potrebno opraviti se globoko motijo in zelo jim teče voda v grlo. Kajti, da utelesiš in živiš božansko v sebi se moraš najprej soočiti z vsem za kar meniš, da ni božansko v sebi. To pa se odseva v tvojem zunanjem svetu vsak dan znova.

Alkimisti so to vedeli in zato so pridno svinec preobražali v duhovno zlato v sebi. Da jih ne bi preganjali kot čarovnice so poleg tega namešali celo vrsto kemijskih zvarkov in opravljali vrsto poizkusov, v sami biti pa je šlo za notranjo alkimijo. In če hočete opraviti notranje očiščenje potrebujete svojo alkemično posodo, ki jo ustvarite v sebi. Gre za sveti prostor v katerem se alkimija izvaja. In bolj ko se količina zlata povečuje, močneje svetiš in več vešč pritegneš k sebi. Kajti še vedno ljudje mislijo, da se bodo spremenili in razsvetlili, če se bodo dotaknili nekoga, ki je to naredil. Všeč mi je prispodoba o metulju in gosenici. Kajti metulj ne more dokazati gosenici in ji pokazati kako postati metulj, lahko pa v njej zbudi upanje, hrepenenje, ki gosenico vodi po poti, da postane metulj.

Zato postanite metulji. Očistite svojo notranjost vsega svinca in zasijte v vsej svoji lepoti. Če tako začutite se lahko vaš vodnik na poti, z največjim veseljem, kajti to je tisto kar navdihuje in izpolnjuje mene. Ko opazujem ljudi, ki spreminjajo svoja življenja in z veliko gracioznosti in miline stopajo skozi spremembe, ki sem jih sama delala precej bolj grobo, težko in z večjim mučenjem.

Vabim vas na vikend notranje popotovanje DivineBeing, ki govori prav o tej temi in notranji alkimiji in je odprt za vse, začetnike ali napredne iskalce, za moške in za ženske. Ali na notranje popotovanje za ženske DivineFeminine, če bi želele v sebi prebuditi pot srca, svojo ženskost in postati to za kar ste se rodile.

Tukaj sem, da služim drugim, da postanejo svoja najveličastnejša, najboljša različica sebe kajti s tem, ko odpiram vrata za druge utelešam in živim svojo dušno misijo, izpolnjujem svojo božansko nalogo. In ni je lepše stvari na svetu kot živeti to, za kar si se rodil.

In če želite spoznati svojo življenjsko misijo sem oblikovala notranje popotovanje Zmenek z Usodo kjer raziskujemo in se srečujemo prav s to temo.

Bodi kar si - božanski.

Namarie

Taja

Duhovno življenje

Ko sem pred časom prebrala sporočilo o tem koliko ljudi je potrebnih na Zemlji, da bi resnično naredili preskok v zavesti se mi je številka zdela majhna, vendar bitja duhovnega kraljestva pravijo, da nismo niti blizu temu, da bi jo dosegli. Zakaj? Da bi jo dosegli, mora vsak posameznik iz te "kvote" resnično živeti to o čemer veliko slišimo in beremo.

In ena od pasti duhovnega življenja, ki jo pogosto srečujem pri ljudeh je poskus ega, da uporabi duhovno življenje, da pobegnete pred bolečino realnosti, strtim srcem, težavami, vzorci udomačenosti, vzorci sovraštva, maščevanja in bojevanja, da bi ubežali ideji pekla.

Eden od komentarjev ene od udeleženk notranjega popotovanja je bil, da je pri meni vedno tsko intenzivno, da se je potrebno srečati s toliko notranjimi stvarmi in da je veliko lažje samo iti na crkljanje z angeli. In s tem se nedvomno strinjam. In ne glede na to kako ljubi so mi angeli sem v svojem dolgoletnem delu z njimi ugotovila, da so krasni sopotniki in zavezniki na moji poti, vendar niso tukaj zato, da bi svoje sranje predajala njim v razrešitev. Dokler nisem začela kidati sama, se ni kaj dosti spremenilo v mojem življenju. Odkar kidam sama in se soočam s svojim notranjim sranjem sama sem se premaknila veliko bolj kot sem kdajkoli načrtovala. Angeli so nam lahko v podporo in nas opogumljajo na naši poti in vendar moramo stvari, za katere smo se kot duše odločili, da jih bomo izkusili, izkusiti mi sami. Ko vidimo stvari, jih ozavestimo in prepoznamo vzorce delovanja, lahko zavestno izberemo druge načine delovanja. Mi smo kreatorji. Jaz in ti, mi vsi.

Mistiki govorijo o prehodu v mistično srce, kjer z besedami Jezusa nastaviš še drugo lice takrat, ko nekdo udari po tebi, brez da bi udaril nazaj. Ko sem se sama prvič zavestno odločila, da bom to naredila, sem imela hude notranje boje s tistim delom mene, ki je utemeljeval zakaj bi bilo pametno, če bi vrnila udarec, se pritožila, bila žrtev. Tisti, ki so že bili v tej vlogi vedo povedati, da ni lahko in da je prvič najtežje. In vendar šele ko smo pripravljeni polno izkusiti nemoč in grozljivost tega, da smo ljudje in česa vse smo sposobni, lahko v polnosti zaživimo življenje resnice.

In ja, resnica pogosto ni prijetna in ja, res, je, tudi boli. In vendar je bolečina v našem življenju potrebna sestavina, ki nam pokaže našo zmožnost sočutja. Eden od vitalnih in vendar pozabljenih čutov je tudi čut za življenje, ki nas pouči glede bolečine, kajti bolečina je vitalni del našega življenja. Skozi izkušanje bolečine in trpljenja se zavemo sočutja in vesti. Brez bolečine, ki jo izkusimo na fizičnem nivoju se težko soočimo z bolečino naše usode in se ne znamo omejiti, da bi dosegli to, kar smo si zastavili.

Veliko ljudi sanjari o prihodnosti v raju in o razsvetljenosti, ter o tem, kako bi ušli iz sedanjosti. Razmišljajo o življenju na drugih planetih, kako bomo vnebovzeti in vendar osvoboditev prihaja skozi popolno sprejemanje in pomiritev s točno tem, kje se trenutno nahajamo v svojih življenjih.
Pogosto ne dojamemo, da je v resnici ravno izkušanje pomanjkanja tisto, kar nam pokaže polarnost obilja, da sploh cenimo in da izberemo tisto, kar želimo izkušati. In da je sovraštvo tisto, ki nam pokaže na ljubezen, da jo lahko zavestno izberemo in živimo. Polarnosti so ključnega pomena za naš razvoj, rast in napredek.

Opazovanje vam bo v tem izjemnem času v katerega vstopamo pomagalo, da boste zaznali resnico in da boste našli sebe.
Čiči in čaki je včasih najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš, še posebej takrat, ko bi želel brcati, gristi in se boriti. Še vedno imamo največ težav s tem, da se predamo in dopustimo, da smo. In še vedno ljudje predajo napačno razumejo kot vdajo in zapustitev samega sebe.

Opazujte se, opazujte svoje odzive in se pomirite s seboj. Ko bi radi udarili nazaj za trenutek pomislite na to, kako se vroč kostanj ponavadi predaja naprej in koliko ljudi lahko rani vaša nečimrnost in nepripravljenost prevzeti odgovornost za svoje življenje. Odločite se, da to v sebi preobrazite zase in za vse vpletene. Imate v sebi toliko sočutja, da to lahko naredite?

Namaste
Taja

Prebudite se iz transa

Danes sem na facebooku prebrala prispevek sopotnice na poti luči, ki pravi, da se prebujamo iz religije, ki ji pravimo "new age" v dejstvo, da 2012 ne bo nič drugačno kot je naš danes, če mi ne bomo nekaj spremenili v sebi. Religija se definira po tem, da ima vernike.
Ja, včasih sem bila hud vernik, verjela sem v angele in v Boga in v mojstre, vse zunaj mene, tam nekje, zgoraj... kjerkoli že naj bi to bilo.
Potem sem se začela prebujati v sebi in sem dojela, da tam zgoraj ni ničesar, da je vse tukaj v meni. Tukaj in zdaj, v tem trenutku. Vse je v meni.
In da je vse kar moram narediti to, da opustim svojo navezanost na preteklost in se osvoboditi laži in "udomačenosti". In tako "mic po mic" hodim po svoji poti. In v svojih molitvah ljubezni in luči molim, da se nas bo zbudilo čim več, kajti le iz sebe lahko spremenimo svet okoli sebe.

Včasih sem verjela, da ne morem živeti svoje dušne poti in prispevati, ker bom ponižana. Dolgo časa sem rabila, da sem to poimenovala, še posebej, ker sem si ustvarjala situacije, ki so vedno znova potrjevale to, da ko sem stopila naprej s svojimi idejami, sem bila ponižana. In seveda so bili dolgo časa za moj občutek ponižanosti krivi drugi.
In tako se izmojstrimo v tem, da se temu, kar boli, izogibamo, hkrati pa se znajdemo v začaranem krogu, kjer nas vse sili v to, da se izpostavimo in se izrazimo in ker imamo v sebi cel kup slabih izkušenj na to temo vedno znova stopimo na zavoro. Znano?

Dojela sem, da lahko iz tega stopim ven le na tak način, da to sprejmem za svoje. Jaz sem vir vseh izkušenj, ki jih doživljam. Jaz sem tista, ki izbiram. Nihče mi tega ne dela, ne življenje in ne drugi ljudje. In prepoznala sem ,da je bila moja izbira znotraj tega vzorca, da sem se vedno znova zadrževala, da sem se zaprla. Morala sem prevzeti polno odgovornost za svoje obnašanje, brez potrebe po tem, da bi se predala občutkom krivde, sojenja in obsojanja sebe ali drugih. Morala sem to videti kot svojo izbiro.
Bistvena razlika je, če rečeš, da ni prostora, da bi se ti lahko izrazil (preložiš odgovornost na nekoga zunaj sebe) ali pa jaz izbiram, da se ne izpostavim (ko v polnosti prevzemaš odgovornost zase in za svoje izbire). In to je bila čista resnica. Vendar resnico moraš poimenovati tukaj in zdaj, to sprejeti za svoje in potem to lahko spremeniš. In mene je ta resnica zelo bolela. Kot je rekel Jezus; poimenovanje te osvobodi. In res te osvobodi. Preverjeno!

Prepoznati je potrebno globljo resnico, resnico, ki nima veze z občutki zapuščenosti, prizadetosti, krivde, sojenja ali obsojanja. In kaj je globlja resnica, se boste vprašali? Leži v vaši duši, poznate jo v sebi, vendar morate ponovno vzpostaviti stik z njo, se je spomniti.

In verjemite mi, ko vam rečem, da tega ne morete narediti tako, da si ponavljate resnico drugega ali afirmacije, ko si nalagate nekaj od zunaj sebe, pa naj bodo občutki ali prepričanja. Meni ni pomagalo. Dokler si nisem bila pripravljena pogledati v oči in si priznati kdo sem in kakšne so moje izbire in jih zavestno izbrati drugače, se stvari niso bistveno spremenile, vsaj navznoter ne.

Dokler imamo v sebi vzorce delovanja, ki so del naše "udomačenosti" še iz otroštva, nas energije preplavijo kot ocean in nas potegnejo v občutke, ki so povezani z nemočjo, jezo, užaljenostjo, prizadetostjo. Ta energija nezavednega je tako močna, da rabimo včasih veliko notranje moči in nenehen stik s svojim notranjim staršem, ki nas vodi ven iz teh preplavljajočih občutkov, da zmoremo prepoznati, ozavestiti in spustiti.

Vaša pozornost je vaša energija, je gorivo, ki ga dajete...čemu? Kaj je tisto, kar hranite danes s svojo pozornostjo? Kaj je tisto, na kar se osredotočate? Kaj je tisto, kar izbirate?

Tako lahko se je osredotočati na to kar je danes okoli tebe, kar se ti je zgodilo včeraj, na to kdo te je prizadel in kako so te onemogočili, kdo je kriv, da si kjer si trenutno. Veliko težje je v vsem tem kaosu svojo pozornost osredotočati na svojo vizijo, na to, kaj čutiš v sebi, da je resnica. Veliko težje se je osredotočati na to kaj sem jaz in ne na to kaj so drugi in kakšni so in kaj so naredili. Ko opazujem svet imam včasih občutek, da je najljubši šport ljudi osredotočanje na druge, na državo, na starše, vse tiste, ki so krivi, da ste tukaj kjer ste. In s tem hranite s svojo energijo vse druge, samo sebe ne.

Kajti energija je energija, nima pozitivnega ali negativnega predznaka, tisti ki jo zna uporabiti, jo bo uporabil za to, da doseže kaj želi. Mi smo tisti, ki energiji, ki pride do nas damo predznak s tem, ko izberemo, kaj čutimo.

Paradigma evolucijskega partnerstva pravi, da se osredotočaš na najvišji možen potencial tvojega partnerja, da ga vedno znova spominjaš na to kdo je v resnici, kajti s tem soustvarjaš njegovo najveličastnejšo različico njega. In ob tem, ti je kristalno jasno kdo si ti in kaj je tvoja vizija, kaj je tvoja izbira. In s tem, ko podpiraš njega, podpiraš sebe. V zadnjem mesecu sem resnično izkusila, kaj pomeni biti eno z vsem. Ko si eno z vsem, si eno z vsemi ljudmi, z vsemi situacijami, dogodki, vse se dogaja tebi, le da v vzporednem vesolju. In potem ne moreš ničesar več kriviti za nič, ker je vse tvoje, vse si ti. In karkoli narediš komurkoli, narediš samemu sebi. Vse kritiziranje, vse spletke, vse delaš sebi. Vse se dogaja hkrati, vse je eno, le da mi vedno znova izbiramo drugo vzporedno realnost. Izbiramo jo, na tem je poudarek. In ko to resnično dojameš, se spremeniš, naenkrat dojameš, da se ti nič ne dogaja od zunaj, nihče ti ničesar ne dela, zunaj tebe, ti to izbiraš in zato je del tvoje realnosti.

In danes je čas, zdaj je čas, da se prebudite iz transa prelaganja odgovornosti na druge in si priznate kaj v resnici izbirate zase.
Ali izbirate zase, da ste zavrnjeni, zanikani, nevidni, ali izbirate zase, da ste brez podpore, osamljeni, osmešeni? Ali izbirate, da ste povezani, da ste sprejeti, da ste eno? Kaj izbirate zase? Kam investirate svojo življenjsko energijo?

Zavestno zavedanje, opazovanje in spreminjanje izbir... tja nas vodi pot ... vase, v svojo notranjost.

Namaste
Taja