Imeli smo srečanje s skupino kjer potujemo preko svojega mavričnega mostu zavesti. Na planu je bila 3. čakra in vedela sem, da bo nekaj čisto posebnega. Vsaka postaja do zdaj je bila močna, vendar mi je že priprava na srečanje dala vedeti, da bomo zaorali globoko vase. Moto 3. čakre je spoštuj samega sebe in cenjenje sebe je pri veliki večini ljudi, ki jih srečujem šibka točka.
Veliko lažje se spogledujemo s svojimi senčnimi aspekti in si prilaščamo senčne aspekte sebe, kot svetle, kar se mi včasih zdi izjemen paradoks človeštva. Veliko bolj se bojimo svetlobe kot teme in veliko raje se zadržujemo v peklu, kot v nebesih. Res je fascinantna človeška narava, čeprav mi da slutiti, da je ogromno tega povezano z našo udomačenostjo.
In v tretji čakri moramo resnično preseči stare navade in rutine, če želimo narediti prehod v srce. In ta iniciacija je iniciacija v puberteti. Pri 14 letih, ko zapustimo domeno 2. čakre in imamo možnost, da se premaknemo na naslednji nivo zavesti je pred nami iniciacija iz otroka v mladega odraslega, ki s seboj prinaša zavedanje, da moramo odkriti svoje dragulje v sebi, najti svoje talente in sposobnosti in začeti služiti širši skupnosti s tem kar najraje počnemo, kar je res naše in v čemer maksimalno uživamo.
In kaj se običajno zgodi na tem prehodu, ne poznam vaše zgodbe, vendar zgodba mnogih govori o zatiranju sebe, skrivanju svojih talentov, o sramu, osramočenosti, neodobravanju, nesprejetosti, o nespoštovanju, nezaupanju, necenjenju sebe. In ko sem se takole pogovarjala s prijateljico, ki mi je pripovedovala svojo zgodbo, mi je vseskozi prihajalo v ospredje naslednje; nihče te ne more zlorabiti bolj, kot zlorabljaš sam sebe. V trenutku, ko ta nekdo stopi čez tvoje meje do katere zlorabljaš sebe in s tem dovoiš zlorabo drugih, odkorakaš stran. Nihče te ne more ceniti bolj kot ceniš sam sebe, nihče te ne more spoštovati bolj, kot spoštuješ sam sebe in vedno si ceno postaviš tako visoko, kot ceniš sebe.
Res fascinantno polje. In kaj se zgodi, ko nismo iniciirani zavestno, s pričo, ki potrdi naš prehod? POgosto nas iniciira življenje in ker ne vemo, da gre za iniciacije smo zelo nesrečni in žalostni, ko nam razpade življenje. In ker smo pozabili na cikle rasti in umiranja ter ponovnega rojstva nas je strah sprememb.
Tako ženske zapademo v samouničevanje skozi depresije, odvisnosti in odnose, ki nam le odslikavajo naše samouničevalne težnje. Moški pa gredo v nasilje navzven, nasilje do drugih, pa naj bo fizično, psihično, čustveno ali mentalno.
In ko takole opazujem kaj dogaja, me je zadnjič presenetila izjava enega od podjetnikov na televiziji, na temo današnje stavke javnega sektorja. Rekel je, da ljudje še vedno ne razumejo, da ne gre za krizo, temveč za spremembo, ki se ji bomo morali prilagoditi. Pravzaprav gre za evolucijski preskok, ki ga bo treba osvojiti in iti s tokom. Čas je, da se naučimo surfati na valovih življenja.
Zato poglejte globoko vase. Izkopljite svoje notranje dragulje in začnite delati to, za kar ste se rodili, kar ste kot duša izbrali. Delajte to strastno, z navdušenjem in za druge, namesto zase. Soustvarjanje in sodelovanje, povezovanje so tiste kvalitete, ki jih moramo osvojiti. Zavihajte rokave in bodite to kar ste. Ni vam treba ničesar narediti, samo bodite, kar ste.
Namarie
Taja
Ni komentarjev:
Objavite komentar