ponedeljek, 23. julij 2012

Ranljivost je pomembna ...

Ranljivost je občutenje, ki je bistvenega pomena za odprtost in povezanost. Ko smo se v seminarju Premik iz delovanja v veličastnost Biti pogovarjali o tem, kako se odpreti in povezati sem dobila odgovor na eno izmed izjemno pomembnih vprašanj; kaj nam preprečuje odprtost. Kaj je tisto, kar povzroči, da se ženske zapremo in da se moški odmaknejo.
Odgovor je prišel v zanimivi obliki in se je povezal v nov seminar, ki ga bom predstavila ta vikend in sicer kaj so tiste rane, ki nam preprečujejo, da bi bili odprti in povezani.
Sram je eden tistih občutkov v katerega se ne potapljamo radi. Prevzaprav raje vidimo, da ga ne bi bilo. In vendar nas spremlja na zelo globokih notranjih nivojih in nam vsake toliko pokuka na plano. Edini način, da se z njim pomirimo je skozi direktno soočenje z njim.

Sram je v strokovni literaturi opredeljen kot stanje, v katerem ima posameznik občutek izpostavljenosti, ranljivosti in razvrednotenja sebe, s tem, ko je izpostavljen drugim. Posameznik, ki je pretirano nagnjen k doživljanju sramu, v sebi doživlja neprestan proces ocenjevanja, pri katerem v vse interakcije ocenjevane v skladu z zaznano stopnjo kritike, posmeha, presojanja ali neposrednega poniževanja. Sram je pravzaprav občutek, da nisi vreden povezanosti z drugimi ljudmi in je zato bistvenega pomena za našo odprtost in povezanost v življenju.

Za razliko od krivde, ki naj bi bila povezana le s konkretnimi dejanji posameznika in naj bi služila ponovnemu iskanju stika z osebami, ki so bile zaradi teh dejanj prizadete, je sram globalno občutje, katerega jedro niso dejanja, ampak oseba v celoti in njeno doživljanje sebe. Tudi kadar je vzrok za občutenje sramu napačno dejanje se v posameznikovem svetu ocenjevanje dejanja spremeni v globalno sodbo o sebi. Ta globalni negativni afekt je povezan z občutki, ko bi se oseba najraje pomanjšala, se skrila, bi izginila, z občutkom nemoči in nevrednosti.

Pet dimenzij v katerih se sram in krivda bistveno razlikujeta:

1.                            Sram vodi v skrivanje, zanikanje in beg, medtem ko krivda vodi v izpovedi, kesanje, spravo in reparacijo
2.                            Sram povzroči stisko, ki je usmerjena na osebo samo, medtem ko krivda povzroči empatično držo, usmerjeno na drugega
3.                            Sram je za razliko od krivde tesno povezan z nekonstruktivnim izražanjem jeze in besa in nekonstruktivnim reagiranjem na jezo in bes ter pripisovanjem krivde drugim
4.                            Dovzetnost za sram je v bistveno večji meri kot krivda povezana s celo vrsto psiholoških težav in motenj
5.                            Občutljivost za sram je tesno povezana s tveganim, nezakonitim, antisocialnim in drugače neprilagojenim vedenjem, medtem, ko je občutljivost na krivdo tesno povezana s socialno zaželenim in prilagojenim vedenjem

Pri otrocih se sram začne razvijati pri 2 letu starosti, ko otrok zaznava stopnjo povezanosti, ki jo ima mati z njim. Izjemnega pomena je, da mati zna ohranjati povezanost z otrokom kljub stresu in vsemu, kar se ji dogaja, kajti če to povezavo prekine, bo otrok imel občutek, da je on kriv za prekinitev te povezave in bo naredil vse kar misli, da je potrebno, da bi ponovno pridobil pozornost in vzpostavil povezavo. Tukaj začnemo ljudje ugajati, ustrezati drugim, da bi bili sprejeti in ljubljeni, tukaj je igrišče, kjer se učimo.

Razlika je tudi pri spolu, kajti ženske sram doživljajo kot nekaj kar je povezano s tem da so nepopolne, nesposobne, moški pa ga doživljajo le v povezavi z eno stvarjo, šibkostjo.

Sram se pogosto izraža skozi nasilje, agresivnost, sumničavost, sovražnost, preobčutljivost in strokovnjaki opozarjajo, da so otroci vzgojeni v zasramovanju veliko bolj podvrženi nasilju in temu da so sami nasilni do drugih.

Sram je čustvo, ki se razvije v drugem letu življenja. Za dinamiko čustva sramu je bistvena prekinitev stika, kar se v medosebnih odnosih najočitneje kaže kot nezmožnost vzpostavitve oziroma hitra prekinitev očesnega stika. Čustva so nekakšen kompas za preživetje. To je pomembno zlasti v svetu medsebojnih odnosov, saj s čustvi izražamo, beremo in interpretiramo nebesedna znamenja oziroma dojemamo svet precej temeljiteje, kot zgolj preko besedno-razumskih kanalov. Stik z lastnimi čustvi je pravzaprav predpogoj za intuicijo. 

Zato je ključnega pomena, da se soočite s svojimi ranami in presežete sami sebe. Če čutite, da je to področje, kjer imate težave vas vabim na enodnevno druženje Pot Ljubezni.

Namarie.

Taja

sreda, 18. julij 2012

Odpiranje Siriusovih vrat

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2012, saj je Sirius za 70 dni zašel 22.5.2012. Obdobje od 31.7. do 7.8.2010 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode  kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.  Sirius s 7.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in lev sta tako v zelo intimni povezavi. V galaktični astrologiji sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali zamozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika. Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da ste to kar ste, da najdete sebe in predvsem da najdete pogum, da ste to kar ste, da to živite.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov. Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna. Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja.

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto da bi se spremembam v tem času upirali, se naučite osredotočiti na kozmične sile, ki vam pomagajo preobražati vaša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost in narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Učinek molitve, meditacije, ritualov in zdravljenj je v tem potentnem času še večji in zato vas vabim, da se mi pridružite 1.8.2012, ko bomo praznovali polno luno v času odprtih Siriusovih vrat.

Namarie,
Taja

petek, 13. julij 2012

Preplavljeni s plastiko

Plastik fantastik ;) Gledam takole okoli sebe in ugotavljam, da nas je plastika čisto preplavila. Fascinirajo nas plastični predmeti, plastika v kozmetiki, plastika v hrani, plastika v telesu, plastika je zadnji trend. 
In vendar, plastika je zgolj kopija, ki posnema naravno. Plastika v tkaninah posnema bombaž ali svilo, plastika v hrani se dela, da je hrana, plastika v kozmetiki je nadomestila rožice in plastika v telesu se dela, da je naravna, pa vsi vemo, da je samo kopija, pogoslo slab, neokusen posnetek. Ja, saj vem, kaj sledi, mnogi bodo rekli, da rešuje življenja mnogih, sama se vedno znova sprašujem, koliko jih pravzaprav vzame, pa ne le v človeškem kraljestvu, še več jih jemlje v živalskem kraljestvu.

Plastika v človeškem vedenju, plastika v vrednotah, slabe kopije originalov je nekaj, kar je trend družbe v kateri bivamo. Ustvarili smo celo kulturo plastike, kjer slavni narekujejo zadnje trende in ljudje sledijo originalom ter poskušajo postati čim bolj izvirna kopija, plastika.
Ko takole opazujem evforijo, ki je zadnja epidemija na planetu, kako so množice fascinirane z originali in se trudijo postati čim boljša kopija se sprašujem kam smo zašli? Kje smo izgubili svoj original?

Če ste eden od povprečnih Zemljanov, potem ste bili takoj po rojstvu podvrženi udomačevanju. Začne se s prvim udarcem novorojenčka po ritki, da zadiha. Tako vstopimo v matrico življenja na Zemlji. In potem nas udomačijo v prijazne, podrejene kopije originalov, ki pogosto sploh niso originali temveč le kopija kopije originala. Saj poznate igro kaznovanja in nagrajevanja, kajne?

Ko sem tako hodila po svoji poti in poskušala postati čim bolj originalna kopija, sem sčasoma spoznala, da lahko postanem le druga kopija in nikoli original, če sledim drugim in poskušam posnemati druge. Skozi kaos razpada mojega sveta in temno noč ega sem odkrila, da nočem biti kopija, da imam dovolj plastike. Vedno močnejša je bila želja po originalu, po tem, da sprejemem izvorne aspekte in materiale v svoje življenje. Da sem prva v svojem življenju, da sem original. In če kdo misli, da je pot k originalu lahka, se lahko vpraša, zakaj jih je potem tako malo na Zemlji? Pot rasti je pot razočaranj in izzivov, kajti vsako razočaranje postavi pred tebe izbiro plastika ali original? Ali kot sama rada rečem; Resnica ali Posledice? Resnica je original in posledice so plastika :)

Avtentičnost je ključ do originala. Avtentičnost je original. Ko si avtentičen in si kar si, potem si original. In moja želja po tem, da grem iz povprečnosti in sem to kar sem je bila tako močna, da sem začela hoditi po poti Ljubezni. Pot Ljubezni je učenje Yeshue, ki ga je širila Marija Magdalena, čeprav to ni bilo učenje, ki bi zraslo v njegovi glavi. Pot Ljubezni je starodavno učenje, ki prehaja iz roda v rod še iz časom Lemurije in Atlantide. Yeshua je bil tisti, ki je to znanje obudil za vse nas. Knjiga Ljubezni je zapis o avtentičnosti, o originalu, kako biti to kar si in živeti to kar si tukaj in zdaj. In močno se me je dotaknilo, ko je to učenje začelo prihajati v moje življenju. 

In tako se je plastika začela topiti, kajti zanimiva lastnost plastike je, da je v ognju ustvarjena in jo ogenj raztopi, preoblikuje. In ko sem se talila v ognju Duha sem vedno bolj zaznavala svoj izvorni original, to kar sem. Iz mene je začela sijati avtentičnost. In ta avtentičnost ima izjemno moč, kajti preobraža vse v tvojem življenju. In tako je prišla na vrsto tudi moja zunanja podoba, moj posel, celostna podoba tega kar počnem. Vse je v procesu preobrazbe, vse, kar delam se preobraža in dobiva novo podobo. Vse je postalo orodje v rokah originala, kajti skozi vse proseva to kdo jaz sem, vedno bolj. Prej sem s podobami od zunaj oblikovala stvari in okoli sebe nameščala to, kar sem mislila, da mi je všeč. Zdaj je proces obraten, od znotraj navzven. In moč, ki jo čutim zadaj me včasih osupne, vendar se počasi navajam na to kako je biti avtentičen, kako je biti ven iz povprečja brez potrebe, da si viden. Zdaj vem, kaj pomeni leteti pod radarjem, kajti to, kar je del moje misije ni za množice, to kar delam je za tiste, ki so zasičeni s plastiko, ki so spoznali, da jih ne zanima biti kopija, je za tiste, ki želijo obuditi svoj original in ga v polnosti zaživeti. In ta original je tvoja božanskost, je to kar si. 

Kajti velika lekcija originalov je, da morajo to izbiro, da so originali izbirati vsak dan znova. Gre za prakso Ljubezni, ki ji nikoli ni konca. Vedno znova si soočen z izzivi in razočaranji na poti. In vendar, ko veš, da je to le del poti in da so izzivi nujno potrebni za tvojo rast, enostavno presegaš samega sebe, vsak dan znova v vsaki težki izkušnji znova. In nekega dne poletiš na krilih svojega notranjega metulja in prepoznaš veličastnost svoje Biti.

Moja vizija je, da vam pokažem pot do vaše veličastnosti, da vas vodim po tej poti Ljubezni. Iz Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen.

In če vas zanima več na to temo, se mi pridružite na enodnevnem druženju Pot Ljubezni v templju Divine.

Namarie
Taja

petek, 06. julij 2012

Manifestacija vs. Kreacija

Ah, manifestacija. Tako priljubljena tema in moja frustracija dolgo časa, ko sem pisala stvari in manifestirala stvari, ki se nekako niso uresničile. In bolj ko ni šlo, bolj vztrajna sem bila - borka pač. Z voljo, na silo.

Zadnje tri leta me je na sploh frustriralo to, da se stvari niso več odvijale tako, kot so se včasih. Nekaj let nazaj sem povedala kaj bi in sem to dobila, v zadnjih letih pa sem ugotavljala, da stvar enostavno ne deluje več, kot je prej. Kaj se je spremenilo? Počasi so kapljala navodila in sporočila o spremembi, ki se dogaja znotraj nas in kako se stvari na planetu spreminjajo. Od leta 2009 so me potrpežljivo pripravljali na to čemur smo priča danes. Vendar je 2012 tisti portal, kjer se ta premik v pogledu na svet in stvari kaže v najširših razsežnostih do zdaj. Ljudje namreč dobesedno ostajajo brez vsega, kajti v procesu preobrazbe izgubiš vse, tudi podobo samega sebe (svoje identitete, svojo persono), da bi se lahko ponovno rodil.
Najlepša prispodoba je metamorfoza metulja, h kateri se vedno znova vračam, kajti tako lepo razloži kaj se nam trenutno dogaja. Ko se gosennica zabubi ne pričakuje, da se bo morala popolnoma utekočiniti, se razpustiti v kozmično juho iz katere bodo izvorne celice sprožile razvoj metulja. In vendar se nam dogaja ista stvar. V procesu utekočinjanja smo, ko razpadajo vse strukture, ki se jih oklepamo, da bi se lahko rodili novi.

In v tem procesu se vse, kar poznamo, preobraža z nami. Naš pogled od zunaj navznoter se spreminja in manifestacija je pogled od zunaj navznoter, kajti v procesu si najprej ogledaš kaj bi v zunanjem svetu imel, kdo bi bil glede na zglede v zunanjem svetu in tukaj smo ustvarili celo industrijo, ki je zgled za pogled od zunaj navznoter - slavne ljudi, po katerih se zgledujemo, se tako oblačimo, oni narekujejo trende, kaj moraš imeti, da si  "in". V tej paradigmi se ljudje ukvarjajo s tem kako bi spremenili sebe, kako bi bili drugačni, kaj bi spremenili v življenju, svojem izgledu, garderobi. Ustvarili smo še eno uindustrijo, ki se je ukvarjala s tem, kako biti drugačen, se spremeniti - novodobno gibanje ali New Age, ki je nudil mnoge postopke, terapije, obliže, afirmacije, zamenjave, kjer smo poskušali biti taki kot nekdo drug, bolj suhi, bolj lepi, bolj bogati, bolj pomembni, bolj učeni, ... Naštejte svoje želje. Želje, ko naštevaš stvari so vse usmerjene na nekaj zunaj tebe, kar poskušaš spraviti vase, v svoj svet, po zakonu privlačnosti pritegniti do sebe. Vendar je ta paradigma že v osnovi obsojena na propad, sploh v tej novi energiji, ki je prisotna na Zemlji, kjer je nujno spremeniti pogled od znotraj navzven.

Ne gre več za to kaj jaz imam, kaj bi imel, kaj bi dosegel, kaj so moji cilji, kar je vse usmerjanje v zunaji svet, gre za premik v to KDO JAZ SEM? Kdo jaz sem je najbolj pomembno vprašanje danes. In ko boste našteli vse svoje vloge, ki jih igrate, titule in arhetipe, ki so del vaše zgodbe, ste šele na začetku, ste na prvi stopnici od mnogih, ki vodijo vase. Kajti ko odstraniš vse kar si v smislu svojih dosežkov in startusnih simbolov, vlog kot so mati, oče, partner, otrok, spola, vsega s čimer se identificiraš, kaj ostane?
Kdo ti si?

Eno največjih razodetij sem doživela, ko sem dojela, da je manifestiratacija seganje po znanih stvareh, ki si jih lahko predstavljamo. Ko manifestiramo se gibljemo v varnosti znanega sveta, kjer kot iz kataloga izbiramo znane stvari in jih naročamo. Vendar smo zdaj vstopili v drugo realnost v kateri je skrajni čas, da sežemo onkraj tega, kar nam je trenutno znano in poznano. Kar je varno in udobno. Saj veste, kako znanstveniki iščejo stvari, ki jih nihče ne pozna in jih nekje v procesu skreirajo, da si potrdijo to, kar iščejo? Mene to vedno znova fascinira. 
No, čas je, da preklopimo v novo prestavo kreacije namesto manifestacije. Začnite kreirati nepredstavljivo. Kako? Tako da si to kar si. In če hočemo sploh začeti kreirati je prvi korak, da vemo kdo smo in drugi, da vemo kaj je naša življenjska misija in kaj je naše sporočilo, zaradi katerega smo se rodili. kaj je tisto zaradi česar smo tukaj, da to predamo ljudem in delimo s svetom. In vloga vsakega posameznika je nič manjša od veličastnosti biti. Da si to kar si - božanski. Kajti to si. Pika.

In ko poslušam o tej famozni Zlati dobi in Novi Zemlji me zabava to, da ljudje še vedno mislijo, da je to neka destinacija, nekam, kamor se bomo premaknili, nekaj, kar se nam bo kar zgodilo. Puf! Magija. In vendar danes vem tako trdno, kot tule sedim, da Zlato dobo ustvarijamo mi, iz sebe navzven. Vsak posameznik jo ustvarja, jo kreira zase, za ljudi in za svet. To je naše služenje. In ko je Yeshua rekel, da so nebesa v nas, da je vse v nas je govoril točno o tem. Zlata doba je kdo ti si in ne kam greš. 
Ni destinacija, je stanje BITI. 

Kaj potrebujete? Samo VERO vase. Ne to da verjamete (3. čakra) ali zaupate (5. čakra), gre za neomajno vero, da to že je v tebi, da že obstaja, samo naravnaš se na to in pride v tvoje življenje. Druga beseda za vero je namera, ena in ista sila. Kreacija je stvar frekvence na kateri si, kdo si, kaj siješ iz sebe. Kajti to kdo ti si, je to kaj imaš in kaj delaš.

In ja, vsi se učimo, smo v procesu mojtrenja in vendar, če te zanima, kako se premakniti skozi sedem ravni kreacije, kako kreirati iz srca in kako priti v stik s srčnimi željami o tem govorim v enodnevnem druženju Premik iz delovanja v veličastnost Biti. Jeseni pa bo na voljo notranje popotovanje Zmenek z Usodo, ki bo v 7 srečanjih podrobno vodil navznoter, vase, v globine tega kdo smo.

Smo v času preobrazbe, globalne preobrazbe, ko je nujno, da varnost generirate znotraj sebe in ko udobje ni več prioriteteta, kajti ko si v procesu kreacije je neudobno in to neudobje te vodi skozi rast in razvoj. In neudobje je nekaj, kar je v domeni neznanega normalno, kajti nenehno presegaš do zdaj znano, nenehno rasteš in rast je vse prej kot udobna.

In da se razumemo, potovala sem čez vse, bila tam, videla in doživela. Na začetku svoje poti sem bila prepričana, da nas bodo rešili vesoljci, in danes se mi zdi to tako kot risanka, smešno. Ampak v tistih časih 20 let nazaj sem v to resnično verjela, da nas bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli. In potem sem dojela, da noben ne pride po nas, da smo mi tisti, ki jih čakamo. Še danes se spomnim kako zaprepadena sem bila po klicu prijateljice, ko sem dojela to resnico, kakšnih 16 let nazaj.  In potem sem šla čez vse stopnje, terapijo, spreminjanje sebe, manifestacijo, dokler nisem dojela, da je vse to samo metanje peska v oči. In tako prebujenje se mi je zgodilo večkrat v mojih 20 letih duhovnega razvoja. Najprej sem iskala samo sebe, pa sem nato ugotovila, da ni poanta v tem da se iščeš, ker itak si že tukaj. Potem sem se začela intenzivno spreminjati, ker nisem bila zadovoljna s tem, kar sem opazovala. In na koncu sem dojela, da se moram objeti, cela z vsem, kar je v meni in samo Biti to kar sem. In izkušenj na poti je obilo, tudi vzponov in padcev in razpadov tudi. You name it. Moje življenje je pisano in obilno v vseh pogledih. Le da v zadnjem času v vsej tej pisanosti in raznolikosti vedno bolj uživam ne glede ne zunanje okoliščine. In te so včasih krute. Pa o tem kdaj drugič.

Bodite v cvetju! Rastite in postanite to kar ste, vaša najveličastnejša različica samega sebe. Bodi kar si - Božanski!

Namarie
Taja Albolena