Mlaj v Levu

Lev je kot sonce. In sonce je najsvetlejša zvezda v našem solarnem sistemu, Sirius je naše duhovno sonce in v močni povezavi z levom, kar se najbolj pokaže ravno v Egiptu, kjer Sfinga že tisočletja spominja na njegovo moč, sijaj in izjemnost. In sonce sije, izžareva ter dopušča, da svetloba ustvarja še več svetlobe.

Ko si v lepoti izžarevanja enostavno samo si. Vsa svetloba, ki jo širiš iz sebe se odslika nazaj. In ena najlepših prispodob učenja izžarevanja izhaja iz odnosa lune in sonca. Luni ni potrebno narediti ničesar, luna ne ustvarja svoje svetlobe, ni v delovanju, enostavno samo odslikava aktivno svetlobo sonca. In lev je najboljši učitelj tega odnosa dajanja in sprejemanja. 

Uživajte v tem zaključevanju pasjih dni, ko se energija leva aktivno povezuje in kanalizira energijo Siriusa na Zemljo. Bodite sprejemljivi, spontani in družabni. Poglejte, kaj povzroči, da vaše notranje sonce sije močno in toplo. Kaj je tisto, kar vas navdihuje, kaj želite deliti z drugimi in to tudi naredite. Dovolite si, da vaše notranje sonce zasije v polnosti. 

Mlaj v levu je čas za sanjarjenje o tem kaj imate resnično radi. Je čas, ko je potrebno pogledati vase in v svoje sanje, v svoje vizije. To je dan za vizionarje. Čas, ko v sebi najdete pogum, da to kar vam veliko pomeni iz sebe širite v svet. Pogum, da opustite vse tisto, kar vam ne služi več in naredite prostor za vse tisto, kar si srčno želite. Konec koncev je mlaj čas novih začetkov. In če želimo nekaj novega roditi, je potrebno nekaj starega opustiti.

Igrivost levje energije izkoristite za zastavljanje nove poti. Še posebej ženske bodite pozorne na prebujajočo energijo boginje. Pomembno je, da očistite svoj mental vseh vzorcev, ki vam ne služijo več in vas ovirajo na vaši poti. Vsi vemo, da so izbire ključnega pomena za naše izkušanje sveta in da skozi svoje izbire kreiramo svoj svet. Da bi lahko resnično prebudili svojo božansko naravo moramo opustiti vse iluzije uma. S tem spodbudimo, da se prebudi naša intuicija. Naš um je orodje, ki lahko deluje v svoji funkciji, ko ga osvobodimo vseh konceptov dvojnosti, polarnosti in zaslepljenosti. Takrat smo odprti za resnico in odprti za sprejemanje impulzov naše duše. Sprejemljivost nam omogoči, da stopimo v tok življenja in smo v stiku z božanskim vodstvom ter svojim višjim jazom.

Naša osebnost je tista, ki se pogosto izgubi v iluziji uma in kaosu čustev, medtem ko naša duša natanko ve kako krmariti ladjo skozi valove življenja. V stiku s svojim višjim jazom smo pripravljeni odkriti svoj božanski načrt.

Lev simbolično predstavlja predajo naši svetosti. Predstavlja integriteto naše duše, veličastnost, ki jo mnogi interpretirajo kot vzvišenost ali arogantnost. Vendar v svoji izvorni energiji lev prepoznava čistost duše in dovoli le človeku, ki je nedolžen kot otrok, da ga vodi in usmerja s svojo čisto namero. To je trenutek, ko lahko pogledate v svojo dušo in v njej najdete svojo unikatnost, edinstvenost, izvornost, moč pristnosti in svojo lepoto. Levi nimajo nobenih težav s sramom in sramežljivostjo. Dovolijo, da njihova moč žari iz njih.

Danes je čas, da se oblečeš in okrasiš v skladu s tvojo izvorno naravo. Čas je, da pokažeš svojo edinstvenost, se izraziš skozi stvari, ki te napravijo edinstvenega in izjemnega. Pomembno je, da si dovoliš, da se izrazi tvoja izvorna moč duše.

Današnji dan je posvečen praznovanju lepote in moči, moči in miline. Karkoli v vas vzbudi občutek moči, izjemnosti in vas spodbudi k temu, da svojo svetlobo sijete v svet, je danes na mestu, da to pokažete. Danes bomo v svetem krogu LaLuna ženske ustvarjalne. Prinesite ščepec lepote, miline, svoje edinstvenosti, enkratnosti, kajti dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti je, da nikoli ni obstajala oseba z enakimi lastnostmi, taka, kot si ti in tudi nikoli ne bo. Vsaka oseba na tem preljubem svetu je edinstvena. In čas je, da to objameš v sebi.

Danes bomo objele vse svoje edinstvene aspekte. Zdaj je čas, da si ogledaš kaj zadržuje tvojo svetlobo, da ne sije iz tebe in si dovoliš, da zasiješ v vsej svoji lepoti. Naše srečanje v krogu LaLuna nas bo vodilo v lepoto in moč pristnosti, v integriteto in izžarevanje.

Namarie

Taja

Zakaj se to dogaja meni?

Soočamo se s preizkušnjami, z izzivi, vsak dan znova. In vendar je edini način, da rastemo ta, da se soočamo z izzivi. Spet sem imela en tak paket soočanja sama s seboj in sem ob tem razmišljala kako težko mora biti ob soočanju šele tistim, ki ne vedo za kaj gre in se sprašujejo; zakaj, zakaj se te stvari dogajajo meni? Vedno znova slišim ista vprašanja; Taja zakaj se to dogaja? Zakaj meni? Zakaj zdaj? Samo še tole mi je manjkalo ...
Odgovora nimam, pa tudi če bi ga dobili, z njim ne bi bili zadovoljni.
Zakaj meni? zakaj zdaj?
Ker je čas pravi in ker so ljudje pravi, ker so okoliščine idealne, da odigrajo igro, ki jo je duša izbrala preden je prišla na ta svet, v to telo. Duša izbere igralce v tej božanski komediji ali tragediji, izbira je vedno samo vaša.

O izbiri pišem veliko, kajti v resnici je izbira tista, ki kreira vaše življenje. Če si niste všeč, je to vaša izbira, če mislite, da ste nesposobni, je to vaša izbira, če mislite da zmorete ali da ne zmorete je v obeh primerih odločitev samo in zgolj samo vaša. Kruto? Pravzaprav ne, zame je bilo osvobajajoče. Kar še vedno ni pomenilo, da so moje izbire idealne, vedno pravilne in lepe ter pozitivne. Včasih zarijem globoko v blato moje podzavesti in bi z velikim veseljem obtoževala ves svet za to kar se mi dogaja, vendar sem se skozi svoje življenje naučila, da je samo-obtoževanje in smiljenje sebi izraz nespoštovanja samega sebe, zato zelo hitro zaključim s takimi epizodami, konec koncev gre za mojo izbiro, kako bom delovala v svojem življenju.

Zanimivo mi je opazovati svet okoli sebe, kako se iz paradigme preživetja premikamo v paradigmo rasti in kako je iskanje moči v zunanjem svetu kontraproduktivno v paradigmi v katero se premikamo. Ugotovila sem, da te osredotočanje na zunanje stvari pravzaprav pripelje čisto drugam kot bi si želel, kajti mehanizmi kreacije, ki delujejo so zdaj drugačni. In zato kaos. Kajti premik iz zunanje moči v avtentično pristno moč duše je nekaj, kar mnogim ni po godu, mnogi ne vedo kaj početi s tem. In vendar se dogaja in pomembno je soočanje s seboj. Rast te vedno pelje v notranjost, vase. In začutiti je potrebno bolečino negativnih aspektov sebe, kajti le tako jih lahko ozavestiš in izbiraš drugače.
Nič v vašem življenju ni naključno, vse je priložnost za kreiranje avtentične moči duše.

In vendar smo naučeni, da v soočenju z bolečimi čustvi ali pobegnemo, kar pogosto vodi v perfekcionizem, ki pod seboj skriva sram in strah da nismo dovolj dobri, v deloholizem, ko se ljudje za obilico dela skrijejo sami pred seboj in pred svojo bolečino ali pa v oboževanje in guru čaščenja. Drugi odziv na boleča čustva je v izogibanju, kar vodi v dolgočasje, občutke da ti stvari pripadajo, pričakovanja in odvisnosti od substanc, ljudi ali stvari. S hrano se ljudje pogosto zamotijo, da se izognejo bolečini čustev in seks je izjemno priljubljena terapija pri parih, ki se po prepiru v postelji zamotijo, da ne čutijo svoje bolečine. In tretji način je spreminjanje zunanjih okoliščin, kar poskušamo narediti skozi ustrezanje, sojenje in kritiziranje drugih, bitke za moč ali skozi stres. Vse to globoko spodaj skriva bolečino ranjenosti, bolečina namreč sporoča, da je nekaj s čimer bi se morai soočiti.

Mnogi mislijo, da je pot ljubezni enostavna in da je vse krasno in lepo. In vendar je na moji osebni poti toliko bolečine, da se včasih sprašujem kaj mi je tega treba. Pogosto pozabljamo, da z ozaveščanjem pridejo v paketu vsa čustva, tako radost, kot tudi tista druga, ki so boleča, ki jih nočemo čutiti. In vendar sem se naučila da se največja rast dogaja ravno skozi največjo bolečino in da me največja darila vedno čakajo pod največjimi strahovi in izzivi.
Na svoji poti sem se naučila kako se soočati s svojimi notranjimi zmaji, s svojimi sencami in bolečinami in kako kljub temu da me boli zavestno izbrati tisto, kar želim, da je del mojega življenja. Temu pravim mojstrenje, kajti dejstvo je, da imamo vedno izbiro.

In tako sem ob svojem zadnjem paketu bolečine močno dojela koliko sem napredovala, koliko notranje moči imam v sebi, kajti ko sem začela lesti v notranje obtoževanje in smiljenje sebi, sem takoj prepoznala kaj se dogaja v meni, opomnila sem se, da moram ostati zavestna. In ko sem drsela v notranjo bolečino in jo izkušala v njeni polnosti sem prepoznala izbiro, da odreagiram ali pa sem ljubeča. Zelo hitro sem sprejela odgovornost zase in za svoje izbire in delovala v skladu z ljubeznijo in prijaznostjo, najprej do sebe. Ena mojih osebnih zavez je, da vedno sebe postavim na prvo mesto in ljubim najprej sebe in sem prijazna najprej sama s seboj. Kar ne pomeni, da ne jokam, včasih napolnim celo steklenico solza in seveda čutim tudi jezo in bes in razočaranje in žalost. Vendar sem se izmojstrila v tem, da izbiram kaj je tisto kar je del moje realnosti, da se ne prepuščam temu, kar mi ne služi, da zavestno izbiram najboljše zase. Kajti vem, da je vsaka preizkušnja samo skrit blagoslov in je pravzaprav priložnost za rast. In ker imam ljudi okoli sebe rada toliko kot imam rada sebe, izbiram, da se namesto ločenosti zavestno odpiram in povezujem, da ostajam v svoji pristnosti. Zavezala sem se duhovnemu partnerstvu in sestrstvu, kar pomeni, da je pristnost prvo vodilo mojih odnosov in če želim biti pristna z drugimi, da moram biti pristna najprej sama s seboj. Kar ni vedno najlažja pot, vodi me skozi veliko bolečin, skozi ozaveščanje lastnih udomačenosti, lastnih senc. In v duhovnem partnerstvu vse, kar je skrito v meni, priplava na površj,e da si lahko ogledam in sprejmem kot svoje. In ja sem hladna in vzvišena, kot so mi pogosto očitali in razvajena, kar so mi očitali že v osnovni šoli in draga, nad čimer se pritožujejo predvsem moški v mojem življenju. In sem tudi nežna in strastna in mehka in ljubeča. Pa tudi divja in neukročena. Ja vse sem. In vsakič ko me kdo okarakterizira s kakšnim vzedvkom s katerim imam težave, vem, da imam s tem težave jaz sama in da mi je oseba prišla samo sporočiti kaj je tisto česar ne sprejemam v sebi. In tako imam spet delo sama s seboj.

Naučila sem se, da pot vase ne vodi skozi spreminjanje drugih, kajti spreminjanje drugih sploh ni možno. Vsak lahko spremeni le samega sebe, če tako izbere in v zvezi s tem kaj naredi. Presežeš lahko le tiste dele sebe, s katerimi se soočiš in se z njimi spogledaš iz oči v oči. Če si nekaj zanikaš ali skrivaš, bežiš od tega ali se delaš, da tega ni si le v ranjenosti zanikanja, ki te vodi v notranjo bolečino. Poznam krivulje in ovinke na poti vase in vem, da ne morem ničesar narediti namesto kogarkoli, lahko pa pokažem kako potovati po notranji poti ljubezni. Že dve desetletji potujem po sebi, spoznavam sebe in bolj, ko se poznam, bolj se imam rada, bolj se sprejemam in lažje mi je spogledovati se z vsemi tistimi bolečimi deli sebe, ki sem jih prej zanikala ali pospravila v kakšno globjo klet v svoji notranjosti.
V hecu rada rečem, da grem pogosto v deseto klet, kamor dvigalo ne vozi več in ko mi kdo reče, da so moji seminarji "težki", da niso lahkotni in frfotajoči to vzamem za kompliment. Veliko ljudi mi pove, da jih to, kar delim z vami osvobaja, jim pomaga na njihovi poti in stojim za vsem kar delim v svojih individualnih ali skupinskih srečanjih, kajti gre za moje izkušnje, mojo prehojeno pot in preizkušene prakse kako se srečati s seboj, prebuditi sebe in ljubiti sebe.

Hvala za priložnost, da delim stvari, da bogatim ta svet in da ta svet zapustim kot boljše mesto. Ustvariti pozitivno spremembno v življenju ljudi je že dolgo moje vodilo, zdaj lahko dodam le to, da v preobrazbi, ki smo ji priča z radostjo in ljubeznijo hodim z ramo ob rami z vsemi tistimi, ki ste izbrali pot ljubezni, pot vase, pristnost in avtentično moč duše. Z ljubeznijo, iz ljubezni, za ljubezen.

Namarie.
Taja

Življenje je ljubezen v akciji

Življenje je ljubezen in ljubezen je življenje. Ljubezen je osnova realnosti v kateri živimo. In ker se v to realnost steka vedno več ljubezni, se ob tem vedno bolj razkriva vse kar ljubezen ni.

Ko ste v toku ljubezni, se razkriva vse tisto, kar je nesprejeto, s čimer se borite, kar obsojate, kajti ljubezen je vse kar je in če del življenja ne priznavamo kot del ljubezni, se nam to razkrije.

In upiranje ljubezni se kaže kot bolečine, bolezni, nelagodje, depresije, nezadovoljstvo, izčrpanost. Kajti ogromno življenjske energije, ki je namenjena regeneraciji telesa porabljate za notranji boj.

Nikoli nisem bila prepričana v učenja, ki pravijo, da lahko brez da se soočiš s stvarmi v življenju te stvari v sebi objameš in se pomiriš z njimi. Zdaj definitivno vem, da moraš objeti stvari v sebi, da se pomiriš z njimi. Sama to počnem skozi blagoslavljanje. 

Ko pridem v stik z nekom ali nečim, kar je boleče, neprijetno, kar bi z največjim veseljem obsodila, se najprej ustavim.

Potem globoko vdihnem in izdihnem.

In nato blagoslovim to dušo, ki je izbrala, da namesto mene izkusi to kar izkuša, gre skozi bolečino in razočaranja zato, da bi ozavestila, kar je kot duša izbrala, da izmojstri, objame, se s tem pomiri.

Potem blagoslovim vse tiste, ki jih ta bolečina, to kar počne rani, žalosti, vpliva nanje na kakršen koli način.

In nato blagoslovim še sebe kot opazovalca te drame.

Blagoslavljanje mi pomaga, da vse kar se mi zdi preplavljujoče, ker na to ne morem vplivati ali pa spremeniti stvari enostavno predam božanskemu v sebi.

Nikoli nisem bila del religije, ker je to institucija, kot upornik pa sem v nenehnem boju s strukturami ega in vsemi ostalimi sistemi in strukturami. Arhetip upornika mi pomaga, da prepoznam kje je togost, rigidnost sistemov, kje sem ujeta vanje, da to prepoznam in presegam sama v sebi. Upornik ni nujno destruktiven, ko spoznaš njegovo senčno plat, ga lahko uporabiš v njegovi svetli plati in z njim soustvarjaš kot z zaveznikom.

Vendar pa so me učenja Yeshue preobražala in so še vedno v mojem srcu na posebnem mestu. Marija Magdalena je tista moja vzornica in učiteljica, ki me vedno znova poveže z resnico ljubezni in življenja, ki v meni deli z menoj vedenje o ljubezni in o življenju.

Iz ljubezni je ustvarjeno vse. In ljubezen dobesedno ukazuje materiji. Ko sem imela zadnji vikend seminar o notranji Biti sem dojela, resnično sem dojela, kako je iskanje izpolnjenosti v zunanjem svetu jalovo početje. Ko sem danes sedela s prijateljico, mi je razlagala, kako v sebi čuti praznino za katero ve, da je ne more napolniti nobena zunanja stvar. Ta meni draga ženska nikoli ni poslušala mojih predavanj ali brala duhovnih knjig in vendar čuti, se zaveda resnice, ki pravi, da izpolnjenosti ne moreš najti v zunanjih stvareh. Ljubezen ti je dana, ne moreš je najti. Ni ti je treba zaslužiti. Ne moreš je najti v zunanjih stvareh, v dosežkih, titulah, materijalnih stvareh. Zunanja motivacija, pehanje za dosežki ubije človekovo sposobnost da prepozna in spoštuje svoj resnični namen. Ljubezen do namena je ljubezen notranje izpolnjenosti, ko prepoznaš kdo v resnici si in da ni ničesar, kar bi preseglo veličastnost tvoje Biti. Tvoj življenjski namen je življenje samo, je sama ljubezen, si ti.

Čas je, da ugledaš moč ljubezni v procesu življenja.

Ljubezen razkriva kdo si, ti pokaže tvojo veličastnost.

In ljubezen do sebe presega zunanja dejanja s pomočjo katerih si poskušamo kupiti ljubezen zunaj sebe. Ljubezen do sebe je notranji ocean, je vseprisotnost, je veličastnost, je vsevednost.

Vsaka izbira, ki jo opraviš na poti podpira življenje, ljubezen in resnico ali pa jo zanika. Jaz še vedno pravim ali resnica ali posledice, to je naša izbira. Svobodna volja je pravica da si to kar si in da v vsaki situaciji izbiraš znotraj sebe odgovore, delaš izbire za katere 100% odgovarjaš, kajti odgovornost pomeni, da so vsi odgovori v tebi. Nič ni zunaj tebe vse je v tebi in iz tebe se širi v svet.

Vendar pa je to šele tretja stopnja v našem razvoju. Najprej se premikamo skozi fazo, ko se stvari dogajajo meni in sem jaz tisti ubogi jaz, skozi fazo odvisnosti od drugih, ko rabiš nekoga, ki je kriv. POtem pride prva mala smrt, ko se premakneš v zavedanje, da se stvari dogajajo od tebe v svet, da si ti tisti, ki si neodvisen in odločaš o tem, kakšno bo tvoje življenje, tukaj meniš, da si kreator svojega življenja in ti vplivaš na vse. In vendar si še vedno ti center svojega sveta. In ko se naredi naslednji premik in ta realnost umre je to prava druga smrt. In potem dojameš, da ni poanta v jaz, meni, temveč v nas. Da je poanta v soustvarjanju in ko se premakneš v zavedanje, da vse teče skozi tebe in da kreiraš skozi sebe, iz sebe v svet se premakneš v služenje drugim in v služenje svetu. Vendar temu sledi še tretja smrt, ki ti vzame vse odvisnosti in te hkrati še bolj osvobodi, premakneš se v zavedanje, da je vse v meni in da jaz sem vse kar je.

Pot ljubezni nas vodi vedno globlje vase, v spoznavanje svojih globin, svoje resnice. Hodim po tej poti in sem brezmejno hvaležna za vse kar lahko delim naprej, kajti vse kar se mi je zgodilo v življenju in sem to presegla, je ostalo kot zgodba, kot izkušnja, ki jo lahko delim z drugimi in navdihujem druge, da naredijo svoje premike, da presežejo sami sebe. Kajti ko iz dogodka vzameš naboj, čustveni naboj sojenja, plusa ali minusa, ostane samo lekcija, samo učenje, samo izkušnja iz katere se lahko vsakdo, ki je pripravljen imeti ušesa da sliši in odpreti oči, da vidi nekaj nauči. Pravzaprav mu je izkušnja navdih, da se premakne ven iz svoje.

In zato vedno znova pravim Iz Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen sem kar sem Ljubezen.

Namarie

Taja Albolena

Ranljivost je pomembna ...

Ranljivost je občutenje, ki je bistvenega pomena za odprtost in povezanost. Ko smo se v seminarju Premik iz delovanja v veličastnost Biti pogovarjali o tem, kako se odpreti in povezati sem dobila odgovor na eno izmed izjemno pomembnih vprašanj; kaj nam preprečuje odprtost. Kaj je tisto, kar povzroči, da se ženske zapremo in da se moški odmaknejo.

Odgovor je prišel v zanimivi obliki in se je povezal v nov seminar, ki ga bom predstavila ta vikend in sicer kaj so tiste rane, ki nam preprečujejo, da bi bili odprti in povezani.

Sram je eden tistih občutkov v katerega se ne potapljamo radi. Prevzaprav raje vidimo, da ga ne bi bilo. In vendar nas spremlja na zelo globokih notranjih nivojih in nam vsake toliko pokuka na plano. Edini način, da se z njim pomirimo je skozi direktno soočenje z njim.

Sram je v strokovni literaturi opredeljen kot stanje, v katerem ima posameznik občutek izpostavljenosti, ranljivosti in razvrednotenja sebe, s tem, ko je izpostavljen drugim. Posameznik, ki je pretirano nagnjen k doživljanju sramu, v sebi doživlja neprestan proces ocenjevanja, pri katerem v vse interakcije ocenjevane v skladu z zaznano stopnjo kritike, posmeha, presojanja ali neposrednega poniževanja. Sram je pravzaprav občutek, da nisi vreden povezanosti z drugimi ljudmi in je zato bistvenega pomena za našo odprtost in povezanost v življenju.

Za razliko od krivde, ki naj bi bila povezana le s konkretnimi dejanji posameznika in naj bi služila ponovnemu iskanju stika z osebami, ki so bile zaradi teh dejanj prizadete, je sram globalno občutje, katerega jedro niso dejanja, ampak oseba v celoti in njeno doživljanje sebe. Tudi kadar je vzrok za občutenje sramu napačno dejanje se v posameznikovem svetu ocenjevanje dejanja spremeni v globalno sodbo o sebi. Ta globalni negativni afekt je povezan z občutki, ko bi se oseba najraje pomanjšala, se skrila, bi izginila, z občutkom nemoči in nevrednosti.

Pet dimenzij v katerih se sram in krivda bistveno razlikujeta:

1.                            Sram vodi v skrivanje, zanikanje in beg, medtem ko krivda vodi v izpovedi, kesanje, spravo in reparacijo

2.                            Sram povzroči stisko, ki je usmerjena na osebo samo, medtem ko krivda povzroči empatično držo, usmerjeno na drugega

3.                            Sram je za razliko od krivde tesno povezan z nekonstruktivnim izražanjem jeze in besa in nekonstruktivnim reagiranjem na jezo in bes ter pripisovanjem krivde drugim

4.                            Dovzetnost za sram je v bistveno večji meri kot krivda povezana s celo vrsto psiholoških težav in motenj

5.                            Občutljivost za sram je tesno povezana s tveganim, nezakonitim, antisocialnim in drugače neprilagojenim vedenjem, medtem, ko je občutljivost na krivdo tesno povezana s socialno zaželenim in prilagojenim vedenjem

Pri otrocih se sram začne razvijati pri 2 letu starosti, ko otrok zaznava stopnjo povezanosti, ki jo ima mati z njim. Izjemnega pomena je, da mati zna ohranjati povezanost z otrokom kljub stresu in vsemu, kar se ji dogaja, kajti če to povezavo prekine, bo otrok imel občutek, da je on kriv za prekinitev te povezave in bo naredil vse kar misli, da je potrebno, da bi ponovno pridobil pozornost in vzpostavil povezavo. Tukaj začnemo ljudje ugajati, ustrezati drugim, da bi bili sprejeti in ljubljeni, tukaj je igrišče, kjer se učimo.

Razlika je tudi pri spolu, kajti ženske sram doživljajo kot nekaj kar je povezano s tem da so nepopolne, nesposobne, moški pa ga doživljajo le v povezavi z eno stvarjo, šibkostjo.

Sram se pogosto izraža skozi nasilje, agresivnost, sumničavost, sovražnost, preobčutljivost in strokovnjaki opozarjajo, da so otroci vzgojeni v zasramovanju veliko bolj podvrženi nasilju in temu da so sami nasilni do drugih.

Sram je čustvo, ki se razvije v drugem letu življenja. Za dinamiko čustva sramu je bistvena prekinitev stika, kar se v medosebnih odnosih najočitneje kaže kot nezmožnost vzpostavitve oziroma hitra prekinitev očesnega stika. Čustva so nekakšen kompas za preživetje. To je pomembno zlasti v svetu medsebojnih odnosov, saj s čustvi izražamo, beremo in interpretiramo nebesedna znamenja oziroma dojemamo svet precej temeljiteje, kot zgolj preko besedno-razumskih kanalov. Stik z lastnimi čustvi je pravzaprav predpogoj za intuicijo. 

Zato je ključnega pomena, da se soočite s svojimi ranami in presežete sami sebe. Če čutite, da je to področje, kjer imate težave vas vabim na enodnevno druženje Pot Ljubezni.

Namarie.

Taja

Odpiranje Siriusovih vrat

Letos se Siriusova vrata odpirajo 31.7.2012, saj je Sirius za 70 dni zašel 22.5.2012. Obdobje od 31.7. do 7.8.2010 bo zato obdobje, ko bomo prejemali energijske kode  kozmičnega srca, kar nas bo pripravilo za dogajanja v nadaljevanju leta.  Sirius s 7.8. vzide s Soncem in v tem času naše Sonce ojačuje energijo Siriusa, saj je poravnan z njim.

Še iz starodavnih časov je bila zvezda Sirius znana kot posebna zvezda. Iz Atlantide se je modrost iz Siriusa selila v Egipt, kjer so začeli praznovati vzhod Siriusa in s tem novo leto. To je sovpadalo s poplavami Nila v času velikega Leva, v mesecu Leva. Arhetipsko gledano je lev čuvar galaktičnega pola in tudi vhoda v sobo zapisov pod sfingo. Najsvetlejša zvezda v konstalaciji leva je Regulus in je ključ do vseh misterijev v povezavi z levom. Gre za zvezdo, ki je na poti sonca, ko se ta premika skozi zodiak Leva. Sonce in lev sta tako v zelo intimni povezavi. V galaktični astrologiji sonce predstavlja center zavesti, tako samozavesti kot ego zavesti. Zvezde in konstalacije predstavljajo dimenzijo duše in duha. Zvezde so vseskozi prisotne in vendar jih podnevi ne moremo videti, ker je sonce presvetlo. Na podoben način arhetipske dimenzije duše in duha ne moremo videti, ko je svetloba ega ali zamozavesti preveč svetla. Zvezde se pojavijo takrat, ko sonce zaide. Multidimenzionalne realnosti se pojavijo, ko presežemo ego.

Arhetipsko gledano je lev »čuvar srca« za vsakega posameznika. Pogosto ta arhetip projiciramo na slavne osebnosti kot so člani kraljeve družine, znani pevci in igralci, znani športniki. Integracija tega dela sebe vključuje odpiranje levu in voljnost, da izkusimo svoje srce kot vodjo. Gre za to, da v sebi obudimo ta del, ki nam omogoči, da vedno delamo to kar si resnično želimo in delujemo iz ljubezni namesto iz strahu, zavestno. In letos je še bolj kot kadarkoli do sedaj pomembno, da ste to kar ste, da najdete sebe in predvsem da najdete pogum, da ste to kar ste, da to živite.

Pravijo, da je Sirius dom Kristusove zavesti za celotno galaksijo. Žarčenje, ki s Siriusa prihaja na Zemljo gre direktno skozi srčno čakro našega Sonca in na Zemljo prinaša izjemno močna sporočila skozi svetlobne kode sončnih žarkov. Ezoterično gledano je Sirius znan kot duhovno sonce, portal za prenašanje božanske ljubezni, svetlobe in zavesti na Zemljo. V juliju in avgustu je na celotni Zemlji ta energija precej bolj prisotna. Ker je Zemlja živo bitje, ki se premika skozi cikle, ima tako kot vsak človek svoje čakre in svoje meridiane. Strukture na Zemlji kot so piramide in kamniti krogi imajo funkcijo zbiranja in ojačevanja točno določenih energij, ki jih Zemlja prejema iz vesolja.

Letos bo vzhod sonca s Siriusom osvetlil mnoge sence, ki nam stojijo na poti, da v polnosti objamemo sami sebe. Namesto da bi se spremembam v tem času upirali, se naučite osredotočiti na kozmične sile, ki vam pomagajo preobražati vaša življenja in svet v katerem živimo. Kolektivna preobrazba se začne v vsakem posamezniku in bolj kot kdajkoli prej imamo priložnost stopiti v svojo moč in pristnost in narediti nekaj, da spremenimo potek naše prihodnosti. Navdihnjena akcija je ključ. Svet soustvarjamo skupaj.

Učinek molitve, meditacije, ritualov in zdravljenj je v tem potentnem času še večji in zato vas vabim, da se mi pridružite 1.8.2012, ko bomo praznovali polno luno v času odprtih Siriusovih vrat.

Namarie,
Taja

Preplavljeni s plastiko

Plastik fantastik ;) Gledam takole okoli sebe in ugotavljam, da nas je plastika čisto preplavila. Fascinirajo nas plastični predmeti, plastika v kozmetiki, plastika v hrani, plastika v telesu, plastika je zadnji trend. 
In vendar, plastika je zgolj kopija, ki posnema naravno. Plastika v tkaninah posnema bombaž ali svilo, plastika v hrani se dela, da je hrana, plastika v kozmetiki je nadomestila rožice in plastika v telesu se dela, da je naravna, pa vsi vemo, da je samo kopija, pogoslo slab, neokusen posnetek. Ja, saj vem, kaj sledi, mnogi bodo rekli, da rešuje življenja mnogih, sama se vedno znova sprašujem, koliko jih pravzaprav vzame, pa ne le v človeškem kraljestvu, še več jih jemlje v živalskem kraljestvu.

Plastika v človeškem vedenju, plastika v vrednotah, slabe kopije originalov je nekaj, kar je trend družbe v kateri bivamo. Ustvarili smo celo kulturo plastike, kjer slavni narekujejo zadnje trende in ljudje sledijo originalom ter poskušajo postati čim bolj izvirna kopija, plastika.
Ko takole opazujem evforijo, ki je zadnja epidemija na planetu, kako so množice fascinirane z originali in se trudijo postati čim boljša kopija se sprašujem kam smo zašli? Kje smo izgubili svoj original?

Če ste eden od povprečnih Zemljanov, potem ste bili takoj po rojstvu podvrženi udomačevanju. Začne se s prvim udarcem novorojenčka po ritki, da zadiha. Tako vstopimo v matrico življenja na Zemlji. In potem nas udomačijo v prijazne, podrejene kopije originalov, ki pogosto sploh niso originali temveč le kopija kopije originala. Saj poznate igro kaznovanja in nagrajevanja, kajne?

Ko sem tako hodila po svoji poti in poskušala postati čim bolj originalna kopija, sem sčasoma spoznala, da lahko postanem le druga kopija in nikoli original, če sledim drugim in poskušam posnemati druge. Skozi kaos razpada mojega sveta in temno noč ega sem odkrila, da nočem biti kopija, da imam dovolj plastike. Vedno močnejša je bila želja po originalu, po tem, da sprejemem izvorne aspekte in materiale v svoje življenje. Da sem prva v svojem življenju, da sem original. In če kdo misli, da je pot k originalu lahka, se lahko vpraša, zakaj jih je potem tako malo na Zemlji? Pot rasti je pot razočaranj in izzivov, kajti vsako razočaranje postavi pred tebe izbiro plastika ali original? Ali kot sama rada rečem; Resnica ali Posledice? Resnica je original in posledice so plastika :)

Avtentičnost je ključ do originala. Avtentičnost je original. Ko si avtentičen in si kar si, potem si original. In moja želja po tem, da grem iz povprečnosti in sem to kar sem je bila tako močna, da sem začela hoditi po poti Ljubezni. Pot Ljubezni je učenje Yeshue, ki ga je širila Marija Magdalena, čeprav to ni bilo učenje, ki bi zraslo v njegovi glavi. Pot Ljubezni je starodavno učenje, ki prehaja iz roda v rod še iz časom Lemurije in Atlantide. Yeshua je bil tisti, ki je to znanje obudil za vse nas. Knjiga Ljubezni je zapis o avtentičnosti, o originalu, kako biti to kar si in živeti to kar si tukaj in zdaj. In močno se me je dotaknilo, ko je to učenje začelo prihajati v moje življenju. 

In tako se je plastika začela topiti, kajti zanimiva lastnost plastike je, da je v ognju ustvarjena in jo ogenj raztopi, preoblikuje. In ko sem se talila v ognju Duha sem vedno bolj zaznavala svoj izvorni original, to kar sem. Iz mene je začela sijati avtentičnost. In ta avtentičnost ima izjemno moč, kajti preobraža vse v tvojem življenju. In tako je prišla na vrsto tudi moja zunanja podoba, moj posel, celostna podoba tega kar počnem. Vse je v procesu preobrazbe, vse, kar delam se preobraža in dobiva novo podobo. Vse je postalo orodje v rokah originala, kajti skozi vse proseva to kdo jaz sem, vedno bolj. Prej sem s podobami od zunaj oblikovala stvari in okoli sebe nameščala to, kar sem mislila, da mi je všeč. Zdaj je proces obraten, od znotraj navzven. In moč, ki jo čutim zadaj me včasih osupne, vendar se počasi navajam na to kako je biti avtentičen, kako je biti ven iz povprečja brez potrebe, da si viden. Zdaj vem, kaj pomeni leteti pod radarjem, kajti to, kar je del moje misije ni za množice, to kar delam je za tiste, ki so zasičeni s plastiko, ki so spoznali, da jih ne zanima biti kopija, je za tiste, ki želijo obuditi svoj original in ga v polnosti zaživeti. In ta original je tvoja božanskost, je to kar si. 

Kajti velika lekcija originalov je, da morajo to izbiro, da so originali izbirati vsak dan znova. Gre za prakso Ljubezni, ki ji nikoli ni konca. Vedno znova si soočen z izzivi in razočaranji na poti. In vendar, ko veš, da je to le del poti in da so izzivi nujno potrebni za tvojo rast, enostavno presegaš samega sebe, vsak dan znova v vsaki težki izkušnji znova. In nekega dne poletiš na krilih svojega notranjega metulja in prepoznaš veličastnost svoje Biti.

Moja vizija je, da vam pokažem pot do vaše veličastnosti, da vas vodim po tej poti Ljubezni. Iz Ljubezni, z Ljubeznijo, za Ljubezen.

In če vas zanima več na to temo, se mi pridružite na enodnevnem druženju Pot Ljubezni v templju Divine.

Namarie
Taja

Manifestacija vs. Kreacija

Ah, manifestacija. Tako priljubljena tema in moja frustracija dolgo časa, ko sem pisala stvari in manifestirala stvari, ki se nekako niso uresničile. In bolj ko ni šlo, bolj vztrajna sem bila - borka pač. Z voljo, na silo.

Zadnje tri leta me je na sploh frustriralo to, da se stvari niso več odvijale tako, kot so se včasih. Nekaj let nazaj sem povedala kaj bi in sem to dobila, v zadnjih letih pa sem ugotavljala, da stvar enostavno ne deluje več, kot je prej. Kaj se je spremenilo? Počasi so kapljala navodila in sporočila o spremembi, ki se dogaja znotraj nas in kako se stvari na planetu spreminjajo. Od leta 2009 so me potrpežljivo pripravljali na to čemur smo priča danes. Vendar je 2012 tisti portal, kjer se ta premik v pogledu na svet in stvari kaže v najširših razsežnostih do zdaj. Ljudje namreč dobesedno ostajajo brez vsega, kajti v procesu preobrazbe izgubiš vse, tudi podobo samega sebe (svoje identitete, svojo persono), da bi se lahko ponovno rodil.
Najlepša prispodoba je metamorfoza metulja, h kateri se vedno znova vračam, kajti tako lepo razloži kaj se nam trenutno dogaja. Ko se gosennica zabubi ne pričakuje, da se bo morala popolnoma utekočiniti, se razpustiti v kozmično juho iz katere bodo izvorne celice sprožile razvoj metulja. In vendar se nam dogaja ista stvar. V procesu utekočinjanja smo, ko razpadajo vse strukture, ki se jih oklepamo, da bi se lahko rodili novi.

In v tem procesu se vse, kar poznamo, preobraža z nami. Naš pogled od zunaj navznoter se spreminja in manifestacija je pogled od zunaj navznoter, kajti v procesu si najprej ogledaš kaj bi v zunanjem svetu imel, kdo bi bil glede na zglede v zunanjem svetu in tukaj smo ustvarili celo industrijo, ki je zgled za pogled od zunaj navznoter - slavne ljudi, po katerih se zgledujemo, se tako oblačimo, oni narekujejo trende, kaj moraš imeti, da si  "in". V tej paradigmi se ljudje ukvarjajo s tem kako bi spremenili sebe, kako bi bili drugačni, kaj bi spremenili v življenju, svojem izgledu, garderobi. Ustvarili smo še eno uindustrijo, ki se je ukvarjala s tem, kako biti drugačen, se spremeniti - novodobno gibanje ali New Age, ki je nudil mnoge postopke, terapije, obliže, afirmacije, zamenjave, kjer smo poskušali biti taki kot nekdo drug, bolj suhi, bolj lepi, bolj bogati, bolj pomembni, bolj učeni, ... Naštejte svoje želje. Želje, ko naštevaš stvari so vse usmerjene na nekaj zunaj tebe, kar poskušaš spraviti vase, v svoj svet, po zakonu privlačnosti pritegniti do sebe. Vendar je ta paradigma že v osnovi obsojena na propad, sploh v tej novi energiji, ki je prisotna na Zemlji, kjer je nujno spremeniti pogled od znotraj navzven.

Ne gre več za to kaj jaz imam, kaj bi imel, kaj bi dosegel, kaj so moji cilji, kar je vse usmerjanje v zunaji svet, gre za premik v to KDO JAZ SEM? Kdo jaz sem je najbolj pomembno vprašanje danes. In ko boste našteli vse svoje vloge, ki jih igrate, titule in arhetipe, ki so del vaše zgodbe, ste šele na začetku, ste na prvi stopnici od mnogih, ki vodijo vase. Kajti ko odstraniš vse kar si v smislu svojih dosežkov in startusnih simbolov, vlog kot so mati, oče, partner, otrok, spola, vsega s čimer se identificiraš, kaj ostane?
Kdo ti si?

Eno največjih razodetij sem doživela, ko sem dojela, da je manifestiratacija seganje po znanih stvareh, ki si jih lahko predstavljamo. Ko manifestiramo se gibljemo v varnosti znanega sveta, kjer kot iz kataloga izbiramo znane stvari in jih naročamo. Vendar smo zdaj vstopili v drugo realnost v kateri je skrajni čas, da sežemo onkraj tega, kar nam je trenutno znano in poznano. Kar je varno in udobno. Saj veste, kako znanstveniki iščejo stvari, ki jih nihče ne pozna in jih nekje v procesu skreirajo, da si potrdijo to, kar iščejo? Mene to vedno znova fascinira. 
No, čas je, da preklopimo v novo prestavo kreacije namesto manifestacije. Začnite kreirati nepredstavljivo. Kako? Tako da si to kar si. In če hočemo sploh začeti kreirati je prvi korak, da vemo kdo smo in drugi, da vemo kaj je naša življenjska misija in kaj je naše sporočilo, zaradi katerega smo se rodili. kaj je tisto zaradi česar smo tukaj, da to predamo ljudem in delimo s svetom. In vloga vsakega posameznika je nič manjša od veličastnosti biti. Da si to kar si - božanski. Kajti to si. Pika.

In ko poslušam o tej famozni Zlati dobi in Novi Zemlji me zabava to, da ljudje še vedno mislijo, da je to neka destinacija, nekam, kamor se bomo premaknili, nekaj, kar se nam bo kar zgodilo. Puf! Magija. In vendar danes vem tako trdno, kot tule sedim, da Zlato dobo ustvarijamo mi, iz sebe navzven. Vsak posameznik jo ustvarja, jo kreira zase, za ljudi in za svet. To je naše služenje. In ko je Yeshua rekel, da so nebesa v nas, da je vse v nas je govoril točno o tem. Zlata doba je kdo ti si in ne kam greš. 
Ni destinacija, je stanje BITI. 

Kaj potrebujete? Samo VERO vase. Ne to da verjamete (3. čakra) ali zaupate (5. čakra), gre za neomajno vero, da to že je v tebi, da že obstaja, samo naravnaš se na to in pride v tvoje življenje. Druga beseda za vero je namera, ena in ista sila. Kreacija je stvar frekvence na kateri si, kdo si, kaj siješ iz sebe. Kajti to kdo ti si, je to kaj imaš in kaj delaš.

In ja, vsi se učimo, smo v procesu mojtrenja in vendar, če te zanima, kako se premakniti skozi sedem ravni kreacije, kako kreirati iz srca in kako priti v stik s srčnimi željami o tem govorim v enodnevnem druženju Premik iz delovanja v veličastnost Biti. Jeseni pa bo na voljo notranje popotovanje Zmenek z Usodo, ki bo v 7 srečanjih podrobno vodil navznoter, vase, v globine tega kdo smo.

Smo v času preobrazbe, globalne preobrazbe, ko je nujno, da varnost generirate znotraj sebe in ko udobje ni več prioriteteta, kajti ko si v procesu kreacije je neudobno in to neudobje te vodi skozi rast in razvoj. In neudobje je nekaj, kar je v domeni neznanega normalno, kajti nenehno presegaš do zdaj znano, nenehno rasteš in rast je vse prej kot udobna.

In da se razumemo, potovala sem čez vse, bila tam, videla in doživela. Na začetku svoje poti sem bila prepričana, da nas bodo rešili vesoljci, in danes se mi zdi to tako kot risanka, smešno. Ampak v tistih časih 20 let nazaj sem v to resnično verjela, da nas bodo rešili vnebovzeti mojstri in angeli. In potem sem dojela, da noben ne pride po nas, da smo mi tisti, ki jih čakamo. Še danes se spomnim kako zaprepadena sem bila po klicu prijateljice, ko sem dojela to resnico, kakšnih 16 let nazaj.  In potem sem šla čez vse stopnje, terapijo, spreminjanje sebe, manifestacijo, dokler nisem dojela, da je vse to samo metanje peska v oči. In tako prebujenje se mi je zgodilo večkrat v mojih 20 letih duhovnega razvoja. Najprej sem iskala samo sebe, pa sem nato ugotovila, da ni poanta v tem da se iščeš, ker itak si že tukaj. Potem sem se začela intenzivno spreminjati, ker nisem bila zadovoljna s tem, kar sem opazovala. In na koncu sem dojela, da se moram objeti, cela z vsem, kar je v meni in samo Biti to kar sem. In izkušenj na poti je obilo, tudi vzponov in padcev in razpadov tudi. You name it. Moje življenje je pisano in obilno v vseh pogledih. Le da v zadnjem času v vsej tej pisanosti in raznolikosti vedno bolj uživam ne glede ne zunanje okoliščine. In te so včasih krute. Pa o tem kdaj drugič.

Bodite v cvetju! Rastite in postanite to kar ste, vaša najveličastnejša različica samega sebe. Bodi kar si - Božanski!

Namarie
Taja Albolena