Boginja se vrača. Boginja se obudi v vašem srcu, preden se obudi v svetu. Gre za vašo žensko esenco, žensko moč in duhovno veličino, ki leži v vsaki ženski in vsakem moškem. Vrača se skozi vsakega posameznika, ki se spomni, da smo ona. Bila je izgubljena v nezavednem in skozi stoletja so bile ženske, ki so ji sledile preganjane, mučene, osovražene in obsojane. Sedaj se z vsakim letom bolj intenzivno prebuja v ženskah in moških, ki se odpirajo višjim vibracijam notranje ženskosti in izvorne božanske ženskosti, ki je resničen vir zdravljenja. Ženske so nosilke bakle boginje, ne glede kako šibka je njena svetloba. Na svojem notranjem nivoju, so svečenice in kraljice. Ženska v vsakem trenutku v sebi izbira med stanjem sužnje in stanjem kraljice. V svoji pravi narave smo veličastna bitja. V svetu iluzije smo izgubljeni in ujeti, sužnji svojih lastnih apetitov in zavezani lažnim močem. In šele ko obudimo svojo notranjo kraljico, omogočimo moškim, da postanejo naši kralji.
Boginja je spočeta v zavesti, rojena v ljubezni in negovana s posvečenimi mislimi. Ko ženska objame svojo strastno naravo in dovoli ljubezni, da teče skoznjo, objame svojo izvorno dušno moč in svojo lepoto. Ko ugleda svojo pravo naravo, se začnejo dogajati čudeži.
Konec je obdobja, ko ste se lahko igrali, da ste majhni in nepomembni, to vam ne služi več. Odpreti se morate notranjemu izpraševanju kako bi bilo, če bi živeli svoje življenje v univerzumu, kjer bi sprejeli in si priznali svojo veličino, veličastnost in moč. Kajti ko se ženska dvigne v vsej svoji veličastnosti, je njena energija magnetična in njen smisel za možnosti in priložnosti nalezljiv. Polna je radosti in radost je naš cilj, naša destinacija. Kajti ne moremo vedeti kdo smo, razen ko smo radostni. Takrat se zavemo, da je vse popolno in da igramo v popolni igri.
Vedeti moramo, da arhetip boginje ne nadomesti boga, namesto tega mu dela družbo. Ona izraža njegov ženski obraz. Moški in ženski aspekt morata biti uravnovešena. In tako je napočil čas svete poroke, poroke med boginjo in bogom; ko je narava, človeštvo in vse ostalo ozdravljeno, prerojeno in ponovno povezano v eno.
Boginja mi je povedala: “Lepota je notranja luč, duhovni sij, ki ga imajo vse ženske, vendar ga večina žensk skriva, nezavedno zanikajo njegov obstoj.” In tisto kar si ne lastimo, ostaja nevidno.
Tako sem osnovala nov enodnevni seminar v katerem bomo ženske obujale svojo lepoto, svojo veličastnost, svojo moč. Prvi bo na voljo že 4.9.2010 v Ljubljani. Pogledale bomo arhetipe, ki jih preigravamo v svojem življenju, ranjeno žensko v notranjosti bomo ozavestile in jo pozdravile. Pogledale bomo bio-kemične procese v ženskih možganih v predmenopavzi in v tistih dnevih, ko je ženska "relativno neprištevna", kot se je izrazil Rugelj. Še vedno se spominjam kako besna sem bila, ko sem to izjavo slišala prvič in s kakšnim presenečenjem sem odkrila kaj v resnici pomeni iz bio-kemičnega stališča. Pogovarjale se bomo o molekulah čustev in kako postanemo odvisne od čustev. Vsekakor bo dan posvečen lepoti, nežnosti, milini, mehkobi in sprejemanju.
Vabljene!
torek, 31. avgust 2010
sobota, 28. avgust 2010
Paradigma strahu in zaščita
Ste opazili koliko se zadnje čase govori o ščitih, zaščitah, izčrpavanju, kraji energije? To me fascinira. Še posebej, ko o tem poslušam govoriti svojo mamo. Seveda sem bila tudi jaz nekaj let nazaj v istem štosu in tisti, ki sem vas takrat učila zaščite mi prosim odpustite, kajti nisem vedela bolje :)
Sedaj pa vem iz lastne izkušnje, več svetlobe različnih barv in oblik, ki jo postavljaš okoli sebe, več teme le-ta privlači in kar naenkrat imaš več težav kot si jih imel prej in bolj se moraš ukvarjati s "temo" kot večina ljudi, ki se ne ščiti.
Na svoji poti sem prišla do točke, ko sem dojela, da s ščitenjem znotraj svojega energetskega polja postavljam zidove, ki jih hranim s svojo lastno energijo. In ker se z vso silo na svoji strani upiram, da bi zid ohranila, na drugi strani polarna energija pritisne z vso silo, da bi ta zid podrla. Ne da bi nam kaj naredila, enostavno gre za princip potisni - povleci. Ko sem ugotovila da s ščitenjem hranim svoje lastne strahove, sem se nehala ščititi. Verjamem, da je v vesolju vse za nekaj dobro in projekcije so mi dale močno misliti. Sprejemanje lastne sence v sebi pa še bolj. Spoznala sem, da je tisto, kar je bistveno in najbolj pomembno integracija. Da sprejmeš in objameš svoje strahove, kajti s tem ugotoviš, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Dobiš pa močne zaveznike in veliko poguma, milosti in lastne energije, ki je ujeta v notranje borbe in spopade.
Nujno je, da se začnemo zavedati, da nam svet in ljudje, ki nas obdajajo samo držijo ogledalo za nas, da se v njem ugledamo, se prepoznamo, si odpustimo in smo to kar smo.
Naš ego nas je naučil nositi maske, da ne bi bili v situacijah ranjeni in prizadeti. Sedaj je čas, da jih opustimo in smo to, kar smo. Sprejeti moramo svojo božanskost in popolnost, kajti vse kar smo storili je, da smo se ločili od vira, sedaj pa se spominjamo kdo smo.
Popolni ste, celostni in celoviti taki kot ste. Ne rabite se ščititi pred samim seboj, kajti to je točno to kar počnete, ko si dajete nase ščite. Spomnite se, da ste božanski. In bog ne rabi zaščite, bog samo je. In to si ti. Ti si ta angel, ki ga kličeš in invociraš. Spomni se!
Spomni se, ti si božanskost, potopljena v božanskost, ki sama sebe izkuša kot individualni vidik božanskosti.
Aloha :)
Sedaj pa vem iz lastne izkušnje, več svetlobe različnih barv in oblik, ki jo postavljaš okoli sebe, več teme le-ta privlači in kar naenkrat imaš več težav kot si jih imel prej in bolj se moraš ukvarjati s "temo" kot večina ljudi, ki se ne ščiti.
Na svoji poti sem prišla do točke, ko sem dojela, da s ščitenjem znotraj svojega energetskega polja postavljam zidove, ki jih hranim s svojo lastno energijo. In ker se z vso silo na svoji strani upiram, da bi zid ohranila, na drugi strani polarna energija pritisne z vso silo, da bi ta zid podrla. Ne da bi nam kaj naredila, enostavno gre za princip potisni - povleci. Ko sem ugotovila da s ščitenjem hranim svoje lastne strahove, sem se nehala ščititi. Verjamem, da je v vesolju vse za nekaj dobro in projekcije so mi dale močno misliti. Sprejemanje lastne sence v sebi pa še bolj. Spoznala sem, da je tisto, kar je bistveno in najbolj pomembno integracija. Da sprejmeš in objameš svoje strahove, kajti s tem ugotoviš, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Dobiš pa močne zaveznike in veliko poguma, milosti in lastne energije, ki je ujeta v notranje borbe in spopade.
Nujno je, da se začnemo zavedati, da nam svet in ljudje, ki nas obdajajo samo držijo ogledalo za nas, da se v njem ugledamo, se prepoznamo, si odpustimo in smo to kar smo.
Naš ego nas je naučil nositi maske, da ne bi bili v situacijah ranjeni in prizadeti. Sedaj je čas, da jih opustimo in smo to, kar smo. Sprejeti moramo svojo božanskost in popolnost, kajti vse kar smo storili je, da smo se ločili od vira, sedaj pa se spominjamo kdo smo.
Popolni ste, celostni in celoviti taki kot ste. Ne rabite se ščititi pred samim seboj, kajti to je točno to kar počnete, ko si dajete nase ščite. Spomnite se, da ste božanski. In bog ne rabi zaščite, bog samo je. In to si ti. Ti si ta angel, ki ga kličeš in invociraš. Spomni se!
Spomni se, ti si božanskost, potopljena v božanskost, ki sama sebe izkuša kot individualni vidik božanskosti.
Aloha :)
četrtek, 26. avgust 2010
Manifestacija in prepuščanje
Na temo manifestacije je bilo veliko povedanega in napisanega. In vendar me je presenetilo dejstvo, da v resnici večinoma ne vemo kaj je manifestacija. Zame je bila dolgo časa koncept, orodje s pomočjo katerega se je v moje življenje udejanjajo tisto, kar sem si želela.
In vendar je manifestacija del našega bitja in to neločljivo povezan z našim energetskim ustrojem. Manifestacija je energetski tok, ki teče skozi naše čakre, energetska kolesa v telesu, in ki iz bolj finih nivojev zavesti stvari materializira na najbolj fizičnem aspektu, v materiji. S tem sem dojela bistvo sporočila Thomasa Kellerja, ki je davno leta 1998 na nekem predavanju razložil energetski abortus. Govoril je o tem, kako čisto idejo Boga , ki jo prejmemo skozi 7. čakro, ki jo na nivoju tretjega očesa prepoznamo, vidimo in se zavemo kaj želimo, ki jo na 5. čakri lahko ubesedimo in ji dodamo kreativni izraz, in jo na srčni čakri z navdušenjem pozdravimo na spodnjih treh čakrah pogosto abortiramo. Ko ta ideja pride v naš solarni pletež, ki je povezan z odnosom do samega sebe, se vklopijo vsi programi in vzorci, ki jih imamo v sebi, odpre se genetski bazen z vsemi izkušnjami prednikov, ki jim ni uspelo, so bili ubiti, so propadli, oglasijo se vsi strahovi, ki jih imamo skrite v sebi. In če se uspemo vsemu temu upreti in ta ideja pride na svoji poti v materijo v našo 2. čakro, se skozi naše odnose pokažejo vse projekcije. Dvignejo se ogledala ljudi, ki nas obkrožajo in skozi kritiko, ponižanje, sojenje, obsojanje izražajo naše lastne dvome in vse tisto, čemur smo se na nivoju 3. čakre izognili. Na tej ravni so pogosto dvomi in strahovi tako močni, da enostavno iz marcedeza, ki je vstopil na naši kronski čakri zmanifestiramo fičota na nivoju 1. čakre (gre le za simbolično prispodobo). Dejstvo je, da mnogo božansko navdihnjenih idej splavimo s tem, ko se ne soočimo s tem, kar je skrito na spodnjih treh nivojih zavesti.
Manifestiramo vsi. In manifestacija ni stvar tehnike. Prej bi rekla, da je stvar dopuščanja, ko si dovolimo, da stvari pridejo v naše življenje. In kot mnogi, sem tudi jaz mislila, da moraš tisto, kar si želiš predati Vesolju, sili ali bogu v manifestacijo, dokler me delfini niso zelo jasno postavili na trdna tla.
Ključ je v tem, da se sprostite, si dovolite sprejeti in vendar se ne prepustite. To je bil zame najbolj ključen aspekt učenja delfinov. Do sedaj so me povsod učili, da moraš svoje želje prepustiti Vesolju ali Bogu, da se udejanjijo. Delfini pa so rekli, da ne gre za to, da stvar prepustiš. Zelo jasno so povedali, da moraš sanje aktivno imeti v svojem srcu in hkrati s tem svojo pozornost predati zabavi, humorju in igri medtem ko čakaš na svoje sanje, da prispejo.
Ena od stvari pri konceptu prepuščanja je v tem, da imamo pogosto nezavedne asociacije s tem, da se odrečemo ali zapustimo, če prepustimo stvari. Pogosto je vmes koncept kontrole in nadzora, ki ga želimo imeti.
Resnica je, da če stvari prepustiš, nehaš magnetizirati svoje sanje in nisi več privlačen zanje, gre za obliko splava (abortus). Izziv pa je v tem, da se nanje ne smemo navezati.
V resnici gre za izjemno subtilno ravnovesje med tem da smo sproščeni in hkrati atraktivni za svoje sanje brez da se predamo ali pa postanemo zaskrbljeni ker se stvar ne manifestira tako hitro kot bi si želeli. Delfini enostavno pravijo: »Igrajte se, medtem, ko čakate!«
Pomembno je, da ne prepustite projekta Bogu, da bi ga on zaključil. Tukaj vstopi modrost Jezusa, ki je rekel: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Seveda je modrost Univerzuma ali bog pripravljena pomagati in nas podpreti, vendar ne bo stvari prevzel, če jo mi spustimo. Gre za koncept so-ustvarjanja. Gre za vaše sanje in morate ostati aktivno v igri, da bi se udejanjile, hkrati pa krepite svoje manifestacijske sposobnosti.
Namen je v tem, da aktivno sodelujemo in soustvarjamo svoje sanje. Pomembno se je začeti zavedati, da Bog ne rabi prakse v manifestiranju stvari, ker lahko zmanifestira stvari v trenutku. Ljudje smo tisti, ki rabimo prakso in naše sodelovanje v procesu manifestacije je del našega namena. Naše delo je, da ohranjamo svoje sanje aktivno žive, jih magnetiziramo v svojem srcu, živimo v skladu z modrostjo, ki pravi, da je za nas vedno poskrbljeno in se enostavno igramo, medtem, ko čakamo.
Pogosto ne izrazimo jasno kar si želimo, imamo šibko namero in pozornost ter nimamo osredotočenosti na svoje sanje, k temu pa svoje dodajo še težave in dvomi ob tem, ko naše sanje zamujajo in zaradi tega opustimo svoje sanje in se vdamo. Izziv je tudi aktivna želja, hrepenenje iz srca, medtem ko ostajamo privlačni za svoje sanje in to da se igramo medtem ko čakamo. vse to je del učenja delfinov, ki sem jih vtkala v nov seminar manifestacije, ki ga bomo imeli ta vikend.
Pogovarjali se bomo o konceptih revolucije, involucije, narcisizma in evolucije in zakaj bog skozi Neala Donalda Walscha TVOJE ŽIVLJENJE NI O TEBI. Tukaj si zato, da služiš drugim.
In vendar je manifestacija del našega bitja in to neločljivo povezan z našim energetskim ustrojem. Manifestacija je energetski tok, ki teče skozi naše čakre, energetska kolesa v telesu, in ki iz bolj finih nivojev zavesti stvari materializira na najbolj fizičnem aspektu, v materiji. S tem sem dojela bistvo sporočila Thomasa Kellerja, ki je davno leta 1998 na nekem predavanju razložil energetski abortus. Govoril je o tem, kako čisto idejo Boga , ki jo prejmemo skozi 7. čakro, ki jo na nivoju tretjega očesa prepoznamo, vidimo in se zavemo kaj želimo, ki jo na 5. čakri lahko ubesedimo in ji dodamo kreativni izraz, in jo na srčni čakri z navdušenjem pozdravimo na spodnjih treh čakrah pogosto abortiramo. Ko ta ideja pride v naš solarni pletež, ki je povezan z odnosom do samega sebe, se vklopijo vsi programi in vzorci, ki jih imamo v sebi, odpre se genetski bazen z vsemi izkušnjami prednikov, ki jim ni uspelo, so bili ubiti, so propadli, oglasijo se vsi strahovi, ki jih imamo skrite v sebi. In če se uspemo vsemu temu upreti in ta ideja pride na svoji poti v materijo v našo 2. čakro, se skozi naše odnose pokažejo vse projekcije. Dvignejo se ogledala ljudi, ki nas obkrožajo in skozi kritiko, ponižanje, sojenje, obsojanje izražajo naše lastne dvome in vse tisto, čemur smo se na nivoju 3. čakre izognili. Na tej ravni so pogosto dvomi in strahovi tako močni, da enostavno iz marcedeza, ki je vstopil na naši kronski čakri zmanifestiramo fičota na nivoju 1. čakre (gre le za simbolično prispodobo). Dejstvo je, da mnogo božansko navdihnjenih idej splavimo s tem, ko se ne soočimo s tem, kar je skrito na spodnjih treh nivojih zavesti.
Manifestiramo vsi. In manifestacija ni stvar tehnike. Prej bi rekla, da je stvar dopuščanja, ko si dovolimo, da stvari pridejo v naše življenje. In kot mnogi, sem tudi jaz mislila, da moraš tisto, kar si želiš predati Vesolju, sili ali bogu v manifestacijo, dokler me delfini niso zelo jasno postavili na trdna tla.
Ključ je v tem, da se sprostite, si dovolite sprejeti in vendar se ne prepustite. To je bil zame najbolj ključen aspekt učenja delfinov. Do sedaj so me povsod učili, da moraš svoje želje prepustiti Vesolju ali Bogu, da se udejanjijo. Delfini pa so rekli, da ne gre za to, da stvar prepustiš. Zelo jasno so povedali, da moraš sanje aktivno imeti v svojem srcu in hkrati s tem svojo pozornost predati zabavi, humorju in igri medtem ko čakaš na svoje sanje, da prispejo.
Ena od stvari pri konceptu prepuščanja je v tem, da imamo pogosto nezavedne asociacije s tem, da se odrečemo ali zapustimo, če prepustimo stvari. Pogosto je vmes koncept kontrole in nadzora, ki ga želimo imeti.
Resnica je, da če stvari prepustiš, nehaš magnetizirati svoje sanje in nisi več privlačen zanje, gre za obliko splava (abortus). Izziv pa je v tem, da se nanje ne smemo navezati.
V resnici gre za izjemno subtilno ravnovesje med tem da smo sproščeni in hkrati atraktivni za svoje sanje brez da se predamo ali pa postanemo zaskrbljeni ker se stvar ne manifestira tako hitro kot bi si želeli. Delfini enostavno pravijo: »Igrajte se, medtem, ko čakate!«
Pomembno je, da ne prepustite projekta Bogu, da bi ga on zaključil. Tukaj vstopi modrost Jezusa, ki je rekel: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Seveda je modrost Univerzuma ali bog pripravljena pomagati in nas podpreti, vendar ne bo stvari prevzel, če jo mi spustimo. Gre za koncept so-ustvarjanja. Gre za vaše sanje in morate ostati aktivno v igri, da bi se udejanjile, hkrati pa krepite svoje manifestacijske sposobnosti.
Namen je v tem, da aktivno sodelujemo in soustvarjamo svoje sanje. Pomembno se je začeti zavedati, da Bog ne rabi prakse v manifestiranju stvari, ker lahko zmanifestira stvari v trenutku. Ljudje smo tisti, ki rabimo prakso in naše sodelovanje v procesu manifestacije je del našega namena. Naše delo je, da ohranjamo svoje sanje aktivno žive, jih magnetiziramo v svojem srcu, živimo v skladu z modrostjo, ki pravi, da je za nas vedno poskrbljeno in se enostavno igramo, medtem, ko čakamo.
Pogosto ne izrazimo jasno kar si želimo, imamo šibko namero in pozornost ter nimamo osredotočenosti na svoje sanje, k temu pa svoje dodajo še težave in dvomi ob tem, ko naše sanje zamujajo in zaradi tega opustimo svoje sanje in se vdamo. Izziv je tudi aktivna želja, hrepenenje iz srca, medtem ko ostajamo privlačni za svoje sanje in to da se igramo medtem ko čakamo. vse to je del učenja delfinov, ki sem jih vtkala v nov seminar manifestacije, ki ga bomo imeli ta vikend.
Pogovarjali se bomo o konceptih revolucije, involucije, narcisizma in evolucije in zakaj bog skozi Neala Donalda Walscha TVOJE ŽIVLJENJE NI O TEBI. Tukaj si zato, da služiš drugim.
petek, 13. avgust 2010
Paradigma strahu
Danes zjutraj sem dobila navdih, kot mu pravim sama, navodilo, naj z vami delim nekaj o strahu.
Zadnje čase, pa ne le zadnje čase, že kar dolgo, dobivamo raznorazna sporočila, kanaliziranja, ki nas opozarjajo na to, da se stvari poslabšujejo, da človeštvo ne bo preživelo, da se je treba pripraviti na najhujše. In to naj bi bila kanalizirana sporočila vnebovzetih mojstrov. Sedaj pomislite še enkrat. Ali resnično verjamete v to, da bi mojstri širili sporočila. ki temeljijo na strahu? Pomislite še enkrat!
Vnebovzeti mojstri so dvignili svojo zavest na raven božanske ljubezni. Običajno dajejo ljubeča sporočila, ki so nam v vzodbudo in pomoč na naši poti, ne glede na to, kako težka je. To niso bitja, ki bi vas v težkih časih 'vzgajala' z macolo ali s strahom.
Nesporno dejstvo je, da se vse spreminja in biti moram zelo jasna v eni malenkosti, ni res, da se spreminja svet. Spreminjamo se ljudje. V resnici je svet le odsev tega, kar se dogaja v nas in zato spreminjanje sveta s svetom kot takim nima nobene veze. Sprememba na kolektivni ravni zavesti je videti kot sprememba v svetu, vendar mora to spremembo narediti vsak oosameznik najprej v sebi, da se lahko odslika navzven. In da se razumemo, navzven se odlikavajo tako 'pozitivne' kot 'negativne' spremembe. In zopet naj razložim, zakaj sem dala pozitivno in negativno v navednice. To je le naša perspektiva. V resnici nič ni pozitivno ali negativno, to je naša osebna ocena situacije, to so očala skozi katera gledamo na realnost okoli sebe. Naša izbira je, kako se bomo odzivali na zunanje dogodke. In zelo jasno bi nam moralo biti, da v resnici nič od zunaj ne more vplivati na vas, razen če je v vas in gledate samo svoj odsev v zunanjem svetu. Zato je tako nujno, da se soočite s svojimi temnimi stranmi.
Pred dnevi sem dobila zanimivo sporočilo Hatorjancev, ki si ga lahko ogledate na spletni strani www.tomkenyon.com Tom je eden tistih, ki živi v svoji integriteti in ve o čem govori. Potrdil mi je moje opažanje glede spreminjanja realnosti in kako manifestirati višje stanje zavesti in ne stvari. Novodobna šola manifestacije se je zelo posvetila manifestaciji predmetov in stvari, ki naj bi nam naredili življenje lepše, bolj srečno in bili naj bi bolj zadovoljni. Eni najsrečnejših ljudi na planetu kar sem jih srečala nimajo kaj dosti 'stvari' in vendar živijo življenje zadovoljni in srečni. To mi je dalo misliti.
Zato sem se dala podučiti s strani delfinov in kitov, ki mimogrede obvladajo spreminjanje realnosti in kot jim Hatorjanci pravijo časovne preskoke med vzporednimi realnostmi. Pripravila sem seminar o manifestaciji, o časovnih preskokih, kako ustvariti realnost miru in radosti, ki bo konec avgusta. Kako biti v raju medtem, ko so vsi ostali v peklu in da čas in prostor nista linearna kot smo bili naučeni. O udomačevanju in kaj to pomeni za vse nas pa več naslednjič.
In vedite, realnost v kateri živi večina ljudi je prepojena s strahom. Strah ima svoj namen in prostor. Nesporno je pomemben del naše kreacije, kajti brez strahu ne bi mogli izkusiti ljubezni. In vendar, čas je, da se zaveste, da je strah način, kako se z vami da manipulirati in vas usmerjati. Ko si v ljubezni, si sam svoj. Ko si v strahu, si usmerjen navzven, iščeš vodstvo zunaj sebe in potrditve zunaj sebe. Čas je, da se zazrete vase, čeprav je tisto, s čimer se boste morali soočiti najprej vaša ranjenost. In vendar to moramo narediti. Sprejeti, si priznati in s tem stvari preobraziti. Temu ne moremo uiti.
Več o prehodu iz ega v srce in o mističnem popotovanju v motranjost v jesenskih seminarjih DivineBeing in DivineMap. Verjemite mi, vožnja bo vedno bolj razburljiva in vedno bolj zabavna.
Učenja, ki jih bom predajala na seminarjih temeljijo na vsem, kar sem se skozi svoje popotovanje naučila sama. Moja želja je, da vam olajšam vaše popotovanje.
Ko sem si pred 17 leti spremenila ime mi je bilo kristalno jasno nekaj, zamenjala sem realnost ali kot to imenujejo Hatorjanci, naredila sem časovni preskok med vzporednimi realnostmi. In vendar to ni pomenilo, da se mi ni bilo treba soočiti z vsem sranjem, ki sem ga izbrala za to življenje, da ga počistim in vsem izkušnjam, ki sem jih izbrala kot duša, da jih izkusim. Ja, nedvomno mi je bilo z novo vibracijo lažje, vendar zaradi spremembe realnosti nisem ničesar na svojem zemljevidu izpustila ali spremenila. Še vedno živim tukaj in sedaj. No seveda nedvomno drži, da svoje življenje usmerjamo s svojimi izbirami med vzporednimi realnostmi na osebni ravni non-stop.
Tokrat, dragi moji, pa stojimo pred isto izbiro kot mnogi pred nami, Inki, Tolteki, Atlanti, vsi tisti, ki so 'zapustili' planet, če sem bolj korektna, so zamenjali vzporedno realnost na kolektivni ravni. O tem je govora v Desetem spoznanju, tisti, ki ste morda brali knjigo.
Lahko rečem le, da je pred nami izjemen čas in vprašanje je le, kdo gre z nami v takoimenovano Novo Zemljo. Jaz sem na vlaku pa vi?
Zadnje čase, pa ne le zadnje čase, že kar dolgo, dobivamo raznorazna sporočila, kanaliziranja, ki nas opozarjajo na to, da se stvari poslabšujejo, da človeštvo ne bo preživelo, da se je treba pripraviti na najhujše. In to naj bi bila kanalizirana sporočila vnebovzetih mojstrov. Sedaj pomislite še enkrat. Ali resnično verjamete v to, da bi mojstri širili sporočila. ki temeljijo na strahu? Pomislite še enkrat!
Vnebovzeti mojstri so dvignili svojo zavest na raven božanske ljubezni. Običajno dajejo ljubeča sporočila, ki so nam v vzodbudo in pomoč na naši poti, ne glede na to, kako težka je. To niso bitja, ki bi vas v težkih časih 'vzgajala' z macolo ali s strahom.
Nesporno dejstvo je, da se vse spreminja in biti moram zelo jasna v eni malenkosti, ni res, da se spreminja svet. Spreminjamo se ljudje. V resnici je svet le odsev tega, kar se dogaja v nas in zato spreminjanje sveta s svetom kot takim nima nobene veze. Sprememba na kolektivni ravni zavesti je videti kot sprememba v svetu, vendar mora to spremembo narediti vsak oosameznik najprej v sebi, da se lahko odslika navzven. In da se razumemo, navzven se odlikavajo tako 'pozitivne' kot 'negativne' spremembe. In zopet naj razložim, zakaj sem dala pozitivno in negativno v navednice. To je le naša perspektiva. V resnici nič ni pozitivno ali negativno, to je naša osebna ocena situacije, to so očala skozi katera gledamo na realnost okoli sebe. Naša izbira je, kako se bomo odzivali na zunanje dogodke. In zelo jasno bi nam moralo biti, da v resnici nič od zunaj ne more vplivati na vas, razen če je v vas in gledate samo svoj odsev v zunanjem svetu. Zato je tako nujno, da se soočite s svojimi temnimi stranmi.
Pred dnevi sem dobila zanimivo sporočilo Hatorjancev, ki si ga lahko ogledate na spletni strani www.tomkenyon.com Tom je eden tistih, ki živi v svoji integriteti in ve o čem govori. Potrdil mi je moje opažanje glede spreminjanja realnosti in kako manifestirati višje stanje zavesti in ne stvari. Novodobna šola manifestacije se je zelo posvetila manifestaciji predmetov in stvari, ki naj bi nam naredili življenje lepše, bolj srečno in bili naj bi bolj zadovoljni. Eni najsrečnejših ljudi na planetu kar sem jih srečala nimajo kaj dosti 'stvari' in vendar živijo življenje zadovoljni in srečni. To mi je dalo misliti.
Zato sem se dala podučiti s strani delfinov in kitov, ki mimogrede obvladajo spreminjanje realnosti in kot jim Hatorjanci pravijo časovne preskoke med vzporednimi realnostmi. Pripravila sem seminar o manifestaciji, o časovnih preskokih, kako ustvariti realnost miru in radosti, ki bo konec avgusta. Kako biti v raju medtem, ko so vsi ostali v peklu in da čas in prostor nista linearna kot smo bili naučeni. O udomačevanju in kaj to pomeni za vse nas pa več naslednjič.
In vedite, realnost v kateri živi večina ljudi je prepojena s strahom. Strah ima svoj namen in prostor. Nesporno je pomemben del naše kreacije, kajti brez strahu ne bi mogli izkusiti ljubezni. In vendar, čas je, da se zaveste, da je strah način, kako se z vami da manipulirati in vas usmerjati. Ko si v ljubezni, si sam svoj. Ko si v strahu, si usmerjen navzven, iščeš vodstvo zunaj sebe in potrditve zunaj sebe. Čas je, da se zazrete vase, čeprav je tisto, s čimer se boste morali soočiti najprej vaša ranjenost. In vendar to moramo narediti. Sprejeti, si priznati in s tem stvari preobraziti. Temu ne moremo uiti.
Več o prehodu iz ega v srce in o mističnem popotovanju v motranjost v jesenskih seminarjih DivineBeing in DivineMap. Verjemite mi, vožnja bo vedno bolj razburljiva in vedno bolj zabavna.
Učenja, ki jih bom predajala na seminarjih temeljijo na vsem, kar sem se skozi svoje popotovanje naučila sama. Moja želja je, da vam olajšam vaše popotovanje.
Ko sem si pred 17 leti spremenila ime mi je bilo kristalno jasno nekaj, zamenjala sem realnost ali kot to imenujejo Hatorjanci, naredila sem časovni preskok med vzporednimi realnostmi. In vendar to ni pomenilo, da se mi ni bilo treba soočiti z vsem sranjem, ki sem ga izbrala za to življenje, da ga počistim in vsem izkušnjam, ki sem jih izbrala kot duša, da jih izkusim. Ja, nedvomno mi je bilo z novo vibracijo lažje, vendar zaradi spremembe realnosti nisem ničesar na svojem zemljevidu izpustila ali spremenila. Še vedno živim tukaj in sedaj. No seveda nedvomno drži, da svoje življenje usmerjamo s svojimi izbirami med vzporednimi realnostmi na osebni ravni non-stop.
Tokrat, dragi moji, pa stojimo pred isto izbiro kot mnogi pred nami, Inki, Tolteki, Atlanti, vsi tisti, ki so 'zapustili' planet, če sem bolj korektna, so zamenjali vzporedno realnost na kolektivni ravni. O tem je govora v Desetem spoznanju, tisti, ki ste morda brali knjigo.
Lahko rečem le, da je pred nami izjemen čas in vprašanje je le, kdo gre z nami v takoimenovano Novo Zemljo. Jaz sem na vlaku pa vi?
torek, 10. avgust 2010
Uravnovešanje elementov na Zemlji
Verjetno se boste strinjali z menoj, če rečem, da smo v zelo intenzivnem času. Vsak ga doživlja po svoje, vsak skozi svojo lečo percepcije. Eni skozi strah in stres, drugi skozi radost in navdušenje. Znanstveniki so dokazali, da opazovalec vpliva na opazovano. Vsak vidi svojo resnico, kajti vsak kreira tisto kar vidi.
Dejstvo je, da iz biti steče zavest in iz zavesti zavedanje, iz zavedanja se izlušči persektiva in iz perspektive percepcija ali dojemanje, iz percepcije izhajajo prepričanja in iz prepričanj obnašanje, iz obnašanja dogodki, iz dogodkov podatki, iz podatkov dobimo misli, iz misli čustva, iz čustev izidejo izkušnje in izkušanje je naša realnost. Ko stvari transformiramo sežemo v čisto zavest, ki je luč, ki osvetli vse temne delčke in preobrazi vse naše aspekte, do realnosti.
Torej, edina pot vodi skozi tebe, in skozi mene, vsak mora to isto stvar narediti pri sebi. Moja velika preizkušnja tega poletja je bilo zaupanje. In sem dojela, da zaupanja ne moreš ustvariti tako, da poskušaš zunanje okoliščine narediti prav, imeti prave tehnike ali okoli sebe prave ljudi. Zaupanje se lahko rodi le skozi tebe. Ko ga ti izkusiš v sebi, si to. Kajti zgornja linija ne gre v črti, temveč v krogu, ko izkusiš in to postane del realnosti, je to del tvoje biti. Tako božanskost samo sebe izkuša kot individualno vidik božanskosti.
Preobrazba se dogaja skozi 5 elementov in če opazujete dogajanje na Zemlji vam bo hitro jasno kaj nas čaka. Vse se je začelo z vodo, ko govorimo o prehodu. Iz vode je izšlo življenje in z vodo smo dobili prve preizkušnje. Spomnimo se na mehiški zaliv, izliv nafte in katastrofo, ki jo je to povzročilo. Po krogu petih elementov iz kitajske filozofije je voda tista, ki lahko gasi ogenj in če je Amerika začela z vodo, je Rusija nadaljevala z ognjem. In ogenj je tisti, ki tali kovino, kovina seka les in les črpa zemljo, zemlja pa je tista, ki zajezi vodo.
Ogenj je eden najmočnejših elementov transformacije. Ko nekaj ne moremo odpustiti iz svojega življenja je ogenj tisti element, ki bo prišel kot zadnja opcija in požgal tisto česar se oklepamo. V homeopatski medicini fazi zdravljenja vedno sledi reakcija na fizičnem nivoju, ponavadi gre za manifestacijo simptomov v materiji. Ali kot rada rečem je troedini proces akcija, reakcija, integracija. Tisto kar se je zgodilo na subtilnih nivojih se pripelje navzdol do materializacije zato, da to lahko odpustimo. In vsaka bolezen se pokaže, četudi v blažji obliki, da si jo priznamo in jo odpustimo.
Nedavno me je prijateljica vprašala, če je res potrebno, da se soočimo z vsemi svojimi neprijetnostmi in vso svojo temo, ali morda ne obstaja kaka bližnjica?
Ne, v resnici je ni. Edina bližnjica je tvoja pripravljenost, da se z vsem soočaš zelo hitro in odpuščaš s svetlobno hitrostjo. Ampak čisto zares bližnjic ni. Vsi moramo skozi spremembo. Če se z njo nočemo soočiti nam jo odslika Vesolje, kajti vse kar nas obdaja je le eno veliko ogledalo nas samih, ampak da smo si na jasnem, to je naša manifestacija. Vse nesreče, vse tragedije se zgodijo z enim samim razlogom, to je pomoč. Vem, izjemno močna izjava, ampak govorim iz lastnih izkušenj.
Strah ima v vaši realnosti konstruktivno vlogo, kajti stah ni bil ustvarjen, da bi vas mučil, temveč je del kreacije zato, da vam pomaga izkusiti ljubezen. Ko si ljubezen in si eno z ljubeznijo, torej si v biti, je ne moreš izkusiti v celoti, dokler ne postane tvoja realnost. In izkusiš jo lahko samo tako, da greš ven iz ljubezni in vidiš kaj ljubezen ni - in to je strah. Prisotnost ljubezni lahko začutiš in izkusiš samo s strahom v ozadju. To je celoten point polarnosti, kajti skozi žensko telo se v resnici učimo izkušati moškost. In skozi moško telo se učimo izkušati ženskost. To so mi dali arhetipi. Ko sem dojela, da je popolnoma moški arhetip tirana v resnici pomanjkanje stika z žensko mehkobo, ranljivostjo in negovanjem. Fascinantno :) In vendar kot rada rečem, vse je stvar percepcije. Meni je simbolno gledanje kot ga opisuje Caroline Myss zelo blizu.
Če se vrnemo k elementom in Rusiji - vse stare energije, ki so del arhetipske zavesti Rusije, vsi subtilni nivoji se preobražajo skozi ognjeno energijo in se na fizični ravni odpuščajo in preobražajo skozi fizični ogenj. Izjemno pomembno je, da držimo ta prostor za zdravljenje in obnovo tudi v sebi, kajti le iz svoje lastne izkušnje obupa in opustošenja, lahko stopimo v stik z globokim strahom pred spremembo in odpuščanjem vsega starega, kar simbolično predstavlajo vsi predmeti, ki nas obdajajo. Gre za sposobnost dopuščanja, da stvari le so, brez obsojanja in to lahko storiš le, če si priznaš, da je del tega prisoten tudi v tvoji temi, v tvojem nezavednem. Kajti stvari se transformirano na kolektivnem nezavednem, vendar le skozi preobrazbo stvari na osebnem nezavednem nivoju. Vse je eno in eno v vsem.
Ne pozabimo, nahajamo se v izjemno močnem času. Ta čas nosi v sebi vse potenciale in možnosti. Še vedno je odprt siriusov portal, gledano astronomsko se na nebu dogajajo izjemne pozicije, Zemlja je ravnokar prešla v fazo vdiha in notranjega preobražanja, hkrati pa beležimo še obletnico eksplozije prve atomske bombe na Hirošimi (morda ravnokar zaključujemo krog preobrazbe, ki je se morda začel s kovinsko energijo?). Čas je izjemen, vaša odločitev pa je, kaj boste v tem časovnem oknu storili v sebi in s seboj.
Želim vam radost:)
Dejstvo je, da iz biti steče zavest in iz zavesti zavedanje, iz zavedanja se izlušči persektiva in iz perspektive percepcija ali dojemanje, iz percepcije izhajajo prepričanja in iz prepričanj obnašanje, iz obnašanja dogodki, iz dogodkov podatki, iz podatkov dobimo misli, iz misli čustva, iz čustev izidejo izkušnje in izkušanje je naša realnost. Ko stvari transformiramo sežemo v čisto zavest, ki je luč, ki osvetli vse temne delčke in preobrazi vse naše aspekte, do realnosti.
Torej, edina pot vodi skozi tebe, in skozi mene, vsak mora to isto stvar narediti pri sebi. Moja velika preizkušnja tega poletja je bilo zaupanje. In sem dojela, da zaupanja ne moreš ustvariti tako, da poskušaš zunanje okoliščine narediti prav, imeti prave tehnike ali okoli sebe prave ljudi. Zaupanje se lahko rodi le skozi tebe. Ko ga ti izkusiš v sebi, si to. Kajti zgornja linija ne gre v črti, temveč v krogu, ko izkusiš in to postane del realnosti, je to del tvoje biti. Tako božanskost samo sebe izkuša kot individualno vidik božanskosti.
Preobrazba se dogaja skozi 5 elementov in če opazujete dogajanje na Zemlji vam bo hitro jasno kaj nas čaka. Vse se je začelo z vodo, ko govorimo o prehodu. Iz vode je izšlo življenje in z vodo smo dobili prve preizkušnje. Spomnimo se na mehiški zaliv, izliv nafte in katastrofo, ki jo je to povzročilo. Po krogu petih elementov iz kitajske filozofije je voda tista, ki lahko gasi ogenj in če je Amerika začela z vodo, je Rusija nadaljevala z ognjem. In ogenj je tisti, ki tali kovino, kovina seka les in les črpa zemljo, zemlja pa je tista, ki zajezi vodo.
Ogenj je eden najmočnejših elementov transformacije. Ko nekaj ne moremo odpustiti iz svojega življenja je ogenj tisti element, ki bo prišel kot zadnja opcija in požgal tisto česar se oklepamo. V homeopatski medicini fazi zdravljenja vedno sledi reakcija na fizičnem nivoju, ponavadi gre za manifestacijo simptomov v materiji. Ali kot rada rečem je troedini proces akcija, reakcija, integracija. Tisto kar se je zgodilo na subtilnih nivojih se pripelje navzdol do materializacije zato, da to lahko odpustimo. In vsaka bolezen se pokaže, četudi v blažji obliki, da si jo priznamo in jo odpustimo.
Nedavno me je prijateljica vprašala, če je res potrebno, da se soočimo z vsemi svojimi neprijetnostmi in vso svojo temo, ali morda ne obstaja kaka bližnjica?
Ne, v resnici je ni. Edina bližnjica je tvoja pripravljenost, da se z vsem soočaš zelo hitro in odpuščaš s svetlobno hitrostjo. Ampak čisto zares bližnjic ni. Vsi moramo skozi spremembo. Če se z njo nočemo soočiti nam jo odslika Vesolje, kajti vse kar nas obdaja je le eno veliko ogledalo nas samih, ampak da smo si na jasnem, to je naša manifestacija. Vse nesreče, vse tragedije se zgodijo z enim samim razlogom, to je pomoč. Vem, izjemno močna izjava, ampak govorim iz lastnih izkušenj.
Strah ima v vaši realnosti konstruktivno vlogo, kajti stah ni bil ustvarjen, da bi vas mučil, temveč je del kreacije zato, da vam pomaga izkusiti ljubezen. Ko si ljubezen in si eno z ljubeznijo, torej si v biti, je ne moreš izkusiti v celoti, dokler ne postane tvoja realnost. In izkusiš jo lahko samo tako, da greš ven iz ljubezni in vidiš kaj ljubezen ni - in to je strah. Prisotnost ljubezni lahko začutiš in izkusiš samo s strahom v ozadju. To je celoten point polarnosti, kajti skozi žensko telo se v resnici učimo izkušati moškost. In skozi moško telo se učimo izkušati ženskost. To so mi dali arhetipi. Ko sem dojela, da je popolnoma moški arhetip tirana v resnici pomanjkanje stika z žensko mehkobo, ranljivostjo in negovanjem. Fascinantno :) In vendar kot rada rečem, vse je stvar percepcije. Meni je simbolno gledanje kot ga opisuje Caroline Myss zelo blizu.
Če se vrnemo k elementom in Rusiji - vse stare energije, ki so del arhetipske zavesti Rusije, vsi subtilni nivoji se preobražajo skozi ognjeno energijo in se na fizični ravni odpuščajo in preobražajo skozi fizični ogenj. Izjemno pomembno je, da držimo ta prostor za zdravljenje in obnovo tudi v sebi, kajti le iz svoje lastne izkušnje obupa in opustošenja, lahko stopimo v stik z globokim strahom pred spremembo in odpuščanjem vsega starega, kar simbolično predstavlajo vsi predmeti, ki nas obdajajo. Gre za sposobnost dopuščanja, da stvari le so, brez obsojanja in to lahko storiš le, če si priznaš, da je del tega prisoten tudi v tvoji temi, v tvojem nezavednem. Kajti stvari se transformirano na kolektivnem nezavednem, vendar le skozi preobrazbo stvari na osebnem nezavednem nivoju. Vse je eno in eno v vsem.
Ne pozabimo, nahajamo se v izjemno močnem času. Ta čas nosi v sebi vse potenciale in možnosti. Še vedno je odprt siriusov portal, gledano astronomsko se na nebu dogajajo izjemne pozicije, Zemlja je ravnokar prešla v fazo vdiha in notranjega preobražanja, hkrati pa beležimo še obletnico eksplozije prve atomske bombe na Hirošimi (morda ravnokar zaključujemo krog preobrazbe, ki je se morda začel s kovinsko energijo?). Čas je izjemen, vaša odločitev pa je, kaj boste v tem časovnem oknu storili v sebi in s seboj.
Želim vam radost:)
petek, 6. avgust 2010
Biokemični procesi v procesu čustvenega zdravljenja
Izjemno pomembno je, da se zavedamo, da nekatere oblike zdravljenja dejansko okrepijo negativne vzorce tako v možganih kot v telesu. Mednje spada večkratno oživljanje travme in iskanje zakopanih spominov. Dejstvo je namreč, da kakršen koli hud stres, vključno s podoživljanjem preteklih bolečih spominov, dvigne raven hormona kortizola v telesu, kar izčrpava vaše nadledvične žleze. Gre za hormonsko okolje, ki povečuje verjetnost odlaganja vsakovrstnih, zlasti travmatičnih spominov, ki tečejo skozi amigdalo v možganih. Ravno zaradi tega sem opustila prejšnje metode, ki sem jih uporabljala pri svojem delu in me je tako navdušil RPT. Kajti ni potrebno da poveš svojo zgodbo, zgodba je le tvoja paradigma, tvoja leča skozi katero gledaš na stvari. V resnici gre za simptom. Ki pa ga je potrebno, da se razumemo prav tako potrditi in mu dati priznanje, da obstaja kot del celote.
Če ste občutljivi in zelo sugestabilni, imate bogato domišljijo in hkrati v krvnem obtoku veliko kortizola (kot takrat, ko ste pod stresom), je zelo mogoče, da v možgane in v telo vnesete nove travmatične »spomine«, ki nimajo osnove v vaših preteklih izkušnjah. Namesto tega gre za produkt trenutnega okolja, združenega z domnevami in podobami, ki jih lahko v vas projicira sicer dobronameren terapevt. To se lahko zgodi skozi sugestivno vprašanje kot npr. »Ali vas je posilil oče, ko ste bili stari tri leta?«. V vašem sugestibilnem biološkem stanju, vaši možgani vprašanje lahko sprejmejo kot dejstvo – »Oče me je posilil, ko sem bila stara tri leta.« - ne glede na to ali je to res ali ne. In ta scenarij se potem vtisne v vaš spomin kot travmatični spomin, s katerim se boste morali ukvarjati poleg vseh tistih, ki so na plan prišli sami.
Vendar ko smo majhni po tem istem vzorcu nastajajo travme, kajti ko otrok joka in je njegovo biokemično ravnovesje porušeno ali če je vznemirjen in je v stresu, pa se starš zadere nanj ali ga enkrat po riti, to za otroka pomeni veliko travmo. Pravkar je starš svojo čustveno projekcijo nezadovoljstva in razočaranja zaradi kakršnekoli situacije v službi prenesel na svojega otroka.
Udomačevanje kakor ga imenuje don Miguel Ruiz se dogaja na ta način, da odrasli iz okolice projicirajo svoje ideje in vzorce na otroke takrat, ko so le-ti v stresu. Zato pogosto opažam, da so travme za otroka nastale takrat, ko so starši svojim otrokom odtegnili ljubezen, podporo in nežnost. In da pogosto starši majhne otroke kaznujejo s tem, da jim ne dajo pozornosti, ko jo rabijo.
Na ta način se ustvarjajo travme, situacije s katerimi se je potrebno kasneje v življenju soočiti.
In vendar dejstvo je, da je travma še vedno le simptom, tako kot so čustva ali kot so misli. Samo po sebi se namreč postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar je sprožilo nastanek travme? Travma namreč ni končna postaja.
Čustva so izjemno pomemben del nas, ki nas vodi in vendar je pod čustvi še nekaj, čemur telo, ko je v stresu ali strahu daje prednost.
Tisto kar moramo pogledati v izvoru je naša potreba po varnosti in zaščitenosti in potreba po preživetju. Gre za instinkte, ki so del naših možganov telesa. Skozi model trojnih možganov govorimo o R-kompleksu ali tako imenovanih reptiljanskih možganih.
Nova metoda RPT 3.0 se ukvarja ravno s tem. Samo terapijo smo zmanjšali na 5 stopenj glava-srce-drobovje-srce-glava.
In meni je spet malo več jasno.
Če ste občutljivi in zelo sugestabilni, imate bogato domišljijo in hkrati v krvnem obtoku veliko kortizola (kot takrat, ko ste pod stresom), je zelo mogoče, da v možgane in v telo vnesete nove travmatične »spomine«, ki nimajo osnove v vaših preteklih izkušnjah. Namesto tega gre za produkt trenutnega okolja, združenega z domnevami in podobami, ki jih lahko v vas projicira sicer dobronameren terapevt. To se lahko zgodi skozi sugestivno vprašanje kot npr. »Ali vas je posilil oče, ko ste bili stari tri leta?«. V vašem sugestibilnem biološkem stanju, vaši možgani vprašanje lahko sprejmejo kot dejstvo – »Oče me je posilil, ko sem bila stara tri leta.« - ne glede na to ali je to res ali ne. In ta scenarij se potem vtisne v vaš spomin kot travmatični spomin, s katerim se boste morali ukvarjati poleg vseh tistih, ki so na plan prišli sami.
Vendar ko smo majhni po tem istem vzorcu nastajajo travme, kajti ko otrok joka in je njegovo biokemično ravnovesje porušeno ali če je vznemirjen in je v stresu, pa se starš zadere nanj ali ga enkrat po riti, to za otroka pomeni veliko travmo. Pravkar je starš svojo čustveno projekcijo nezadovoljstva in razočaranja zaradi kakršnekoli situacije v službi prenesel na svojega otroka.
Udomačevanje kakor ga imenuje don Miguel Ruiz se dogaja na ta način, da odrasli iz okolice projicirajo svoje ideje in vzorce na otroke takrat, ko so le-ti v stresu. Zato pogosto opažam, da so travme za otroka nastale takrat, ko so starši svojim otrokom odtegnili ljubezen, podporo in nežnost. In da pogosto starši majhne otroke kaznujejo s tem, da jim ne dajo pozornosti, ko jo rabijo.
Na ta način se ustvarjajo travme, situacije s katerimi se je potrebno kasneje v življenju soočiti.
In vendar dejstvo je, da je travma še vedno le simptom, tako kot so čustva ali kot so misli. Samo po sebi se namreč postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar je sprožilo nastanek travme? Travma namreč ni končna postaja.
Čustva so izjemno pomemben del nas, ki nas vodi in vendar je pod čustvi še nekaj, čemur telo, ko je v stresu ali strahu daje prednost.
Tisto kar moramo pogledati v izvoru je naša potreba po varnosti in zaščitenosti in potreba po preživetju. Gre za instinkte, ki so del naših možganov telesa. Skozi model trojnih možganov govorimo o R-kompleksu ali tako imenovanih reptiljanskih možganih.
Nova metoda RPT 3.0 se ukvarja ravno s tem. Samo terapijo smo zmanjšali na 5 stopenj glava-srce-drobovje-srce-glava.
In meni je spet malo več jasno.
Bolečina in ugodje sta eno in isto
Vem, zelo močna izjava. In vendar drži. Ko govorimo o izvornih polarnostih je ena od njih, ki jih izbere veliko ljudi tudi polarnost bolečine in ugodja, kar v praksi pomeni, da v svojem življenju preigravajo ti dve stanji. In v svetu polarnosti ne moraš imeti enega brez drugega. In ko ju pogledamo čisto zares od blizu ugotovimo, da gre za dve polarnosti trpljenja.
In ta dragi moji je še močnejša, vem. Morda ste mislili, da je ugodje povezano z mirom in radostjo. Vendar, ko poskušamo dobiti ugodje skozi svet materije, to da iščemo srečo in mir zunaj sebe, vedno vodi v trpljenje. Večina ljudi ugodje poišče v različnih oblikah zasvojenosti pa naj bo to seks ali hrana, alkohol ali mamila. Dejstvo je, da večina ljudi, ko jih boli glava in se želijo izogniti bolečini ter začutiti ugodje, poseže po aspirinu oziroma drugi obliki zdravila, ki bo ustavila nelagodje. V resnici nas ugodje ne pripelje nič bližje radosti in sreči kot bolečina. V resnici je celo tako, da se lažje osvobodite iz te polarnosti, če ste v bolečini, kot če ste v udobju. Saj poznate tisto o zoni udobja, ko s stvarmi v resnici nisi zadovoljen, vendar ker bi utegnilo biti še slabše, če karkoli spremeniš, raje ostajamo v znanem občutku ugodja.
Ugodje, ki nam jih nudijo zunanje stvari vodijo v trpljenje zato, ker smo prepričani, da si moramo srečo in mir zaslužiti, dobiti nekaj od zunaj, kar nas bo naredilo celostne in celovite. Trpljenje izhaja iz prepričanja, da si občutek doma in lastne identitete lahko pridobimo samo z zunanjimi stvarmi. In tukaj je izvor trpljenja za večino ljudi.
In da se razumemo, zato da bi se lahko osvobodili iz te polarnosti ne rabite izkusiti vse bolečine in ugodja tega sveta. Pomembno je prepoznavanje stvari take kot je. Ko prepoznate, da si v resnici želite srečo in mir in da vam zunanje ugodje tega ne bo prineslo, se lahko osvobodite.
V resnici dosežete stanje osvoboditve takrat, ko lahko z enako mero nevezanosti pogledate tako na bolečino kot na ugodje. Na ta način odtegnete projekcije vrednosti, ki jo dajete stvarem v zunanjem svetu, kar pomeni, da nehate ustvarjati iluzijo in vidite stvari take kot so. Torej nehajte soditi stvari kot pozitivne in negativne, dobre in slabe. Iz stališča enosti vse samo je. Je kar je.
Pa kaj nam bolečina in ugodje sporočata.
Bolečina je znak zastoja energije na fizičnem nivoju. Bolečina na čustvenem nivoju se izraža kot strah. Preiskovanje, soočanje in opuščanje bolečih vzorcev iz preteklosti je nujno, če se želimo pozdraviti. Znano je, da zastala čustva ustvarijo toksično okolje, ki vpliva na telesno biokemijo. Dobro je, če imate nekoga, ki potrdi vašo bolečino. Pogosto je namreč oseba ranjena ne le zaradi doživetja, temveč tudi zaradi dejstva, da ni bilo nikogar h komer bi se lahko varno zatekli, ki bi jih razumel in bi potrdil njihovo resnico.
Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Ugodje pa je definirano kot odsotnost bolečine.
Občutek miru in radosti pa ni od tega sveta, je v nas. In ničesar ne morete narediti, da bi bili srečni. To že ste, če si le dovolite videti!
Kot je rekla lisica malemu princu: "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."
In ta dragi moji je še močnejša, vem. Morda ste mislili, da je ugodje povezano z mirom in radostjo. Vendar, ko poskušamo dobiti ugodje skozi svet materije, to da iščemo srečo in mir zunaj sebe, vedno vodi v trpljenje. Večina ljudi ugodje poišče v različnih oblikah zasvojenosti pa naj bo to seks ali hrana, alkohol ali mamila. Dejstvo je, da večina ljudi, ko jih boli glava in se želijo izogniti bolečini ter začutiti ugodje, poseže po aspirinu oziroma drugi obliki zdravila, ki bo ustavila nelagodje. V resnici nas ugodje ne pripelje nič bližje radosti in sreči kot bolečina. V resnici je celo tako, da se lažje osvobodite iz te polarnosti, če ste v bolečini, kot če ste v udobju. Saj poznate tisto o zoni udobja, ko s stvarmi v resnici nisi zadovoljen, vendar ker bi utegnilo biti še slabše, če karkoli spremeniš, raje ostajamo v znanem občutku ugodja.
Ugodje, ki nam jih nudijo zunanje stvari vodijo v trpljenje zato, ker smo prepričani, da si moramo srečo in mir zaslužiti, dobiti nekaj od zunaj, kar nas bo naredilo celostne in celovite. Trpljenje izhaja iz prepričanja, da si občutek doma in lastne identitete lahko pridobimo samo z zunanjimi stvarmi. In tukaj je izvor trpljenja za večino ljudi.
In da se razumemo, zato da bi se lahko osvobodili iz te polarnosti ne rabite izkusiti vse bolečine in ugodja tega sveta. Pomembno je prepoznavanje stvari take kot je. Ko prepoznate, da si v resnici želite srečo in mir in da vam zunanje ugodje tega ne bo prineslo, se lahko osvobodite.
V resnici dosežete stanje osvoboditve takrat, ko lahko z enako mero nevezanosti pogledate tako na bolečino kot na ugodje. Na ta način odtegnete projekcije vrednosti, ki jo dajete stvarem v zunanjem svetu, kar pomeni, da nehate ustvarjati iluzijo in vidite stvari take kot so. Torej nehajte soditi stvari kot pozitivne in negativne, dobre in slabe. Iz stališča enosti vse samo je. Je kar je.
Pa kaj nam bolečina in ugodje sporočata.
Bolečina je znak zastoja energije na fizičnem nivoju. Bolečina na čustvenem nivoju se izraža kot strah. Preiskovanje, soočanje in opuščanje bolečih vzorcev iz preteklosti je nujno, če se želimo pozdraviti. Znano je, da zastala čustva ustvarijo toksično okolje, ki vpliva na telesno biokemijo. Dobro je, če imate nekoga, ki potrdi vašo bolečino. Pogosto je namreč oseba ranjena ne le zaradi doživetja, temveč tudi zaradi dejstva, da ni bilo nikogar h komer bi se lahko varno zatekli, ki bi jih razumel in bi potrdil njihovo resnico.
Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Ugodje pa je definirano kot odsotnost bolečine.
Občutek miru in radosti pa ni od tega sveta, je v nas. In ničesar ne morete narediti, da bi bili srečni. To že ste, če si le dovolite videti!
Kot je rekla lisica malemu princu: "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."
Naročite se na:
Objave (Atom)
