Bolečina in ugodje sta eno in isto

Vem, zelo močna izjava. In vendar drži. Ko govorimo o izvornih polarnostih je ena od njih, ki jih izbere veliko ljudi tudi polarnost bolečine in ugodja, kar v praksi pomeni, da v svojem življenju preigravajo ti dve stanji. In v svetu polarnosti ne moraš imeti enega brez drugega. In ko ju pogledamo čisto zares od blizu ugotovimo, da gre za dve polarnosti trpljenja.

In ta dragi moji je še močnejša, vem. Morda ste mislili, da je ugodje povezano z mirom in radostjo. Vendar, ko poskušamo dobiti ugodje skozi svet materije, to da iščemo srečo in mir zunaj sebe, vedno vodi v trpljenje. Večina ljudi ugodje poišče v različnih oblikah zasvojenosti pa naj bo to seks ali hrana, alkohol ali mamila. Dejstvo je, da večina ljudi, ko jih boli glava in se želijo izogniti bolečini ter začutiti ugodje, poseže po aspirinu oziroma drugi obliki zdravila, ki bo ustavila nelagodje. V resnici nas ugodje ne pripelje nič bližje radosti in sreči kot bolečina. V resnici je celo tako, da se lažje osvobodite iz te polarnosti, če ste v bolečini, kot če ste v udobju. Saj poznate tisto o zoni udobja, ko s stvarmi v resnici nisi zadovoljen, vendar ker bi utegnilo biti še slabše, če karkoli spremeniš, raje ostajamo v znanem občutku ugodja.
Ugodje, ki nam jih nudijo zunanje stvari vodijo v trpljenje zato, ker smo prepričani, da si moramo srečo in mir zaslužiti, dobiti nekaj od zunaj, kar nas bo naredilo celostne in celovite. Trpljenje izhaja iz prepričanja, da si občutek doma in lastne identitete lahko pridobimo samo z zunanjimi stvarmi. In tukaj je izvor trpljenja za večino ljudi.

In da se razumemo, zato da bi se lahko osvobodili iz te polarnosti ne rabite izkusiti vse bolečine in ugodja tega sveta. Pomembno je prepoznavanje stvari take kot je. Ko prepoznate, da si v resnici želite srečo in mir in da vam zunanje ugodje tega ne bo prineslo, se lahko osvobodite.

V resnici dosežete stanje osvoboditve takrat, ko lahko z enako mero nevezanosti pogledate tako na bolečino kot na ugodje. Na ta način odtegnete projekcije vrednosti, ki jo dajete stvarem v zunanjem svetu, kar pomeni, da nehate ustvarjati iluzijo in vidite stvari take kot so. Torej nehajte soditi stvari kot pozitivne in negativne, dobre in slabe. Iz stališča enosti vse samo je. Je kar je.

Pa kaj nam bolečina in ugodje sporočata.

Bolečina je znak zastoja energije na fizičnem nivoju. Bolečina na čustvenem nivoju se izraža kot strah. Preiskovanje, soočanje in opuščanje bolečih vzorcev iz preteklosti je nujno, če se želimo pozdraviti. Znano je, da zastala čustva ustvarijo toksično okolje, ki vpliva na telesno biokemijo. Dobro je, če imate nekoga, ki potrdi vašo bolečino. Pogosto je namreč oseba ranjena ne le zaradi doživetja, temveč tudi zaradi dejstva, da ni bilo nikogar h komer bi se lahko varno zatekli, ki bi jih razumel in bi potrdil njihovo resnico.
Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Ugodje pa je definirano kot odsotnost bolečine.

Občutek miru in radosti pa ni od tega sveta, je v nas. In ničesar ne morete narediti, da bi bili srečni. To že ste, če si le dovolite videti!
Kot je rekla lisica malemu princu: "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."