Za prijatelje si je treba čas vzet

Prijateljstvo je posoda za oblikovanje naše duše. Govorim o pristnem prijateljstvu ali bolje rečeno tovarištvu. Naša duša hrepeni po intimnosti, saj bližina, ki jo ustvarja tesno prijateljstvo, izpolnjuje njeno pravo naravo. Dejstvo je, da pristno prijateljstvo ne zahteva delovanja, potrebuje pa vdanost, navzočnost in pozornost. Pristno prijateljstvo ne zahteva od nas, da se medsebojno ujemamo. Ne gre za povezovanje združljivih oseb temveč za privlačnost in magnetiziranje. Pravi prijatelj je lahko na tisoče kilometrov stran in se z njim ne vidiš prav pogosto. in vendar lahko vsakič nadaljujeta tam, kjer sta prejšnjič nehala. Prijatelji namreč spoštujejo razdaljo, ki jih ločuje in podpirajo individualnost. Sami se odločajo za bližino.

Skrb za prijateljstvo je del negovanja duše in neizmerno srečo imamo, če smo lahko prijatelji s svojimi starši, svojimi partnerji in svojimi otroci. Pomembno je, da prepoznamo, da je prijateljstvo enakovredno, ko nihče ni bolj ali manj pomemben, gre za dve individualni osebi, dva svetova, ki prideta skupaj z namenom, da izmenjata. In neizmerna bolečina na nivoju naše duše se zgodi, ko smo izdani s strani nekoga,ki ga imamo za pravega prijatelja.

Prijateljstvo je dejavnost duše, ki potrebuje primerno okolje, da se razvija. Občutek intimnosti in bližine ustvarjamo skozi pogovore in druženja, in ne preko skypa, telefona ali facebooka. Gre za srečanja v živo, izmenjavo, ki je duši tako zelo dragocena. Moja iskrena želja je ustvarjati sveti prostor za takšna zbliževanja, povezovanja in gojenje pristnega prijateljstva. In le-ta se udejanja.

Tisto, kar mi je bilo izjemno zanimivo v povezavi s prijateljstvom pa je njegov razvoj. Svoje veščine prijateljstva, povezovanja in druženja razvijamo v otroštvu, na neki stopnji pa lahko ostanemo še dolgo po tem, ko otroštvo mine.
Po principih antropozofije se vsi premikamo iz popolne soodvisnosti v mladih letih, ko smo čisto odvisni od svojih staršev in ko nam soodvisnost nudi varnost (prvih 7 let), ko so nam starši vzorniki in se popolnoma zlijemo z njimi, Pa nato preko avtoritete (naslednjih 7 let), ko se začnemo osvobajati in ustvarjati svojo identiteto. In preko vzornikov v obdobju pubertete pa tja do 21 leta, ko naj bi dosegli stopnjo popolne svobode in s tem tudi popolno prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Za pristno prijateljstvo smo pripravljeni šele takrat, ko prevzemamo popolno odgovornost zase in za vse kar počnemo, ko nihče zunaj naj ni kriv za nič in ni odgovoren za nič, kar smo ustvarili mi sami. Ko se popolnoma zavedamo, da mi kreiramo svoje življenje. Takrat dosežemo popolno neodvisnost in s tem svobodo.
In ta otroški razvoj, če ga nismo zaključili v prvih 21 letih vlečemo s seboj na nivoju, kjer smo ostali in ga podoživljamo skozi svoje partnerske odnose.
So vam partnerji avtoritete, ali ste popolnoma odvisni od njih in do avtoritete še niste prišli? So vam vzorniki in mentorji ali ste z njimi pristni prijatelji?

To je tema seminarja DivineWeave in duhovnega partnerstva. Nedvomno zanimiva tema:)
Imejte se božansko!

Namaste
Taja