petek, 08. oktober 2010

Biti ženska

Ženska ... prebujena, objeta, spravljena sama s seboj, božanska ... ženska.
Moja pot do moje notranje ženske je bila polna čeri, mučiteljev vseh sort in predvsem samozanikanja. Ko sem se spogledala s svojimi arhetipi mi je postalo precej bolj jasno zakaj so stvari potekale kot so. Zanikala sem mamo, zatrla družabnico, se bojevala z amazonko in modra ženska je sedela na bojišču in čakala, da se spametujem.

In tako se je moja pot k ženski začela z materjo. Arhetipom, ki nas neguje, nam da podporo in je kot Marija Jezusu tisti arhetip, ki je tam, ko moramo žrtvovati vse kar poznamo, da preobrazimo svojo notranjost v nekaj novega (in to je mimogrede notranje križanje). Mati nas prime za roko in nas pelje skozi iniciacijo. In če se s svojo notranjo mamo nismo pomirili in je objeli v sebi, se tudi s svojo zunanjo mamo ne moremo pomiriti. Ko sem si dovolila biti mama, se negovati in podpirati, pa ne le v umu, kar tako radi počnemo, sem to začela živeti v svojem vsakdanjem življenju.
Vsi smo mentalno svojim mamam odpustili, vsaj tako večina trdi in vendar se mnogi z njo borimo in ji ne dovolimo, da opravi tisto, kar arhetipsko opravlja - neguje. In tako se pogosto znajdemo v njeni senčni strani ko se žrtvujemo za družino in za otroke, ko namesto negovanja opravljamo žrtvovanje. In vendar to ni vloga matere. Iz lastnih izkušenj vem kako izgleda upiranje notranji notranji mami. In ko sem se spogledala s svojo senčno platjo, ki je na koncu že tako očitno tolkla v oči, da mi je mož rekel, da naj neham igrati mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke in vsem daje močan občutek krivde; češ čemu vse se moram odpovedati, ubogi jaz... Takrat sem se prviš zbudila, kot bi me kdo polil z lavorjem hladne vode, vedela sem, da ima prav ...jaz razsvetljeno bitje (no v svojem ego tripu sem kdaj mislila, da sem že tam LOL) pa ja nisem taka...

In sem se zbudila iz iluzije, se objela in postala bolj ponižna in uslužna do svojih najdražjih, pa ne z računico, ampak preprosto, ker si to zaslužim jaz, da se negujem, da se imam rada, si dam kar si želim in z večjim užitkom poskrbim za druge. Pa saj prej sem tudi. Pri dveh skoraj pubertetnicah pač nisem mogla živeti v utvari, da bo stvari kdo naredil namesto mene. In vendar sem jih pogosto počela z uporom in notranjim nerganjem.
Po soočenju z notranjimi sencami arhetipa mame pa se mi je prvič zgodilo, da sem hišo pospravila z užitkom, da sem resnično uživala v vsaki stvari, ki sem jo dvignila, prebrisala, pri sesanju in čiščenju. Ko sem se takole opazovala od daleč, kar se mi zadnje čase pogosto dogaja, sem razmišljala o tem, da se mi je verjetno strgalo, da sem totalno zabluzila in je z mano definitivno konec. Nato pa sem se potopila v občutke in doživljanje izkušnje in ugotovila, da resnično uživam.

In nato je prišla lekcija intimnosti, ki jih je več vrst in tako sem dojela, da sem moj resnično moj ženski arhetip popolnoma zatrla in si ga nisem dovolila živeti niti v svetli niti v senčni plati, no v pasivni obliki je pogosto udarila ven prostitutka, ko sem svoje talente, sposobnosti in kvalitete zamenjala za tiste trenutke blaženosti, ko imaš občutek, da te ima nekdo rad in te neguje. In vendar to ni trajalo, ker sem bila v sporu s svojo notranjo materjo in si negovanja na dolgi rok nisem dovolila, vedno sem morala najprej nekaj narediti, da sem si kupila tisti občutek sprejetosti.
Znano?

In seveda amazonka, moja bojevnica, borka za pravice vseh ... samo nase sem pozabila. In kot je poznano v današnji družbi je tudi moja pustolovka izkoristila vsako priložnost, da bi bila sprejeta v moškem svetu. Najprej pri očetu in nato pri vseh moških v mojem življenju. Ko sem se spogledala z njo iz oči v oči sem dojela, da moj moški noče v postelji še enega moškega. Da intimnosti ne bom ustvarila z nenehnim bojevanjem in dokazovanjem da zmorem, da sem dovolj dobra in da obvladam. Hja no, kaj naj rečem težka lekcija.

In na koncu še moja modra ženska, ki je potrpežljivo čakala, da se spametujem in preko vseh bojišč, ki jih je modro opazovala od daleč, toliko utrudim, da ji bom pripravljena prisluhniti. Da se neham pritoževati, kritizirati in soditi in da dojamem, da sem sama tista, ki kreira. In da izbiram JAZ.

Seveda je trajalo še nekaj časa, da sem vse svoje vloge prepoznala skozi arhetipe, jih zapakirala v embalažo, v kateri se lahko prepozna vsak od nas in sem jo pripravljena deliti z vami. In tako se je rodil DivineFeminine, ki se mu bo pridružil tudi DivineMasculine, kmalu.

Popotovanje vase ni enkratni dogodek, je popotovanje dolgo celo življenje. Gre za tkanje tančice, tkanine vesolja v katero smo prepleteni vsi mi. In ko spletam in tkem svoje življenje v tkanino vpletam niti vseh s katerimi se srečujem. Vsak od vas, ki ste me poznali in se z mano družili ali pa me poznate in se z mano družite sedaj je pomembno vplival na moje tkanje in vaše niti so obogatile mojo tkanino.

Želim vam, da je vaše tkanje nežno in puhasto, lahkotno kot veter in prostrano kot oceani. Naj bo toplo kot savane in bogato kot zemlja. Dovolite si, da postanete to kar ste, tkalci svojega življenja. Naj bo božanskost vtkana v vaše življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družite, se srečujete ali preprosto samo veste, da obstajajo.

Hvala mojemu dušnemu bratu in vsem mojim sestam, ki tkejo z mamo mojo svileno brokatno z zlatom plepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki jih tkete v tkanino mojega življenja. In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili ... hvala Matjaž ... zaklad si, ki mi je bil dan in ki mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

Nikoli, nikoli ne pozabite kako dragoceni ste. Neizmerno dragoceni ste. Vsak od vas. In vedite, da svet nikoli ne bi bil to kar je brez vas. In to je resnica.

Rada vas imam.

Taja

1 komentar:

  1. No saj je skoraj nemogoče, ampak ura ob kateri sem objavila, se sešteje v 13, število boginje.
    Potrditve :)

    OdgovoriIzbriši