Intuicija

Včasih sem vodila delavnice na temo prebujanja intuicije, kasneje sem ugotovila, da smo ljudje že intuitivni kolikor se največ da. In to kar si večina ljudi, ki pride na seminar predstavlja pod prebujanje intuicije v resnici pomeni, da poskušajo intuicijo prepričati, jo zdresirati, da bi jim sporočala le tisto, kar želijo videti, slišati, čutiti in vedeti. Želijo se naučiti procesa, poti v razsvetljenje, ki ima v sebi samo in zgolj dobre novice.

Narava človeka je, da hoče samo dobre novice v zvezi s sabo, slabe stvari naj se raje dogajajo drugim. V resnici večina noče, a bi katerikoli del njihovega notranjega sveta vključeval stvari, ki bi utegnile biti neudobne. Želijo si garancijo. Garancijo, da če bodo karkoli spremenili v sebi, da bo njihov svet ostal tak kot je, Še bolje, da bi kdo imel čarobno palčko s katero bi zamahnil in bi vse, kar jih teži izginilo. Blaženo udobje. In to garancijo po mnenju mnogih prinaša jasna intuicija. Kajti če si res intuitiven, se lahko izogneš zapuščenosti, osamljenosti, nesreči in težavam. Je res?

No, ni res. V resnici smo vsi maksimalno intuitivni. V resnici je to najbolj naraven občutek, ki nam pomaga preživeti. In v resnici se sabotiramo kolikor se le da, da tega čuta v sebi ne uporabljamo, ker nočemo videti, slišati, čutiti in vedeti resnice. V resnici se večina ljudi zapre vase, če samo zaslutijo, da se približuje ena tistih izjav, ki bi utegnila usodno vplivati na SPREMEMBO njihovega sveta, vsakodnevne rutine in navad. In zato večina raje uporablja mučenika in žrtev, da se smilijo predvsem sebi in tarnajo nad tem, kako si ne znajo pomagati. V resnici vsi vemo, kaj moramo narediti, samo da po večini nočemo.

Če bi si dovolili, da bi s svetlobno hitrostjo v tem trenutku videli svoj svet skozi arhetipski pogled in simboliko, kar smo vsi v tem trenutku maksimalno sposobni, je razlika med nami v tem, koliko tega bi si dovolili sprejeti za svoje in koliko bi si dovolili, da se to v resnici udejanji. Kar si večina želi je varna pot za sprejetje svojih intuitivnih sposobnosti, da bi ji lahko prisluhnili brez da bi jih to travmatiziralo. Resnica je, da lahko spremenimo svet v trenutku. Resnica je tudi, da večina na to ni pripravljena.

Pogosto govorim o tem, da če želimo, da se nam uresničijo naše želje je vse, kar moramo storiti to, da si dovolimo, da se zgodi. Tako se dogajajo čudeži. Ključno vprašanje pa je, ali lahko v tem trenutku sprejmemo to, kar manifestiramo? In kako bi to, če bi res imeli nov avto, novo službo, novega partnerja, v resnici spremenilo naše življenje? In zato večina v resnici ne živi, temveč životari. Bolj jih je strah življenja v svojem polnem potencialu, kot smrti.

In danes smo v arhetipu smrti. Simbolično je umrla zavest, saj je podzavest(luna) preplavila in zajela zavest (sonce). In arhetip smrti pravi; Smrt je bistven in pomemben del cikla narave, da bi se lahko začela nova rast in razvoj. Očisti področja življenja, da staro ne vpliva na novo. Novo življenje se dobesedno hrani s smrtjo. In angel smrti nas uči kako živeti v sedanjem trenutku tukaj in zdaj.

Torej:
"Get busy living or get busy dying."

Kakšna je vaša izbira?

Ahh novo leto ... in sledijo novoletne zaobljube

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,... Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja. Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse kar se dogaja popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti. Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.
Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama - energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.
Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.
Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.

Trpljenje na poti preobrazbe

Večinoma se ne zavedamo, da je naš mavzolej preteklosti mrtev, da v njem ni odgovorov na to, kam se premikamo v prihodnosti. In vendar še vedno hodimo v preteklost po odgovore, kako živeti prihodnost. Kdaj bomo dojeli, da so pravila prihodnosti tista, ki jih moramo spoznati in jih utelesiti?

Odgovorov na vaša vprašanja zakaj sem bolan, kaj moram narediti, kaj se dogaja ni v vaši preteklosti! Večina ljudi še vedno hodi v pretekle izkušnje in išče odgovore nazaj, v preteklosti. Največje trpljenje mnogih je v tem, da ne prepoznajo, da ne gre za psihološki problem, za depresijo, da gre za klic duše. Največja bolečina je v tem, da ne prepoznajo, da se klic rojeva iz bolečine in da gre za glas, ki mu morajo slediti. Da gre za razdejanje, ko bodo morali izgubiti vse, da bi se rodili na novo. Bojišče na katerem se bojujemo ni v svetu petih čutov, v svetu v katerem stvari primeš in jih argumentiraš. Danes je bojišče v vaši duši, danes izkušate cunami prihodnosti, ki odpušča vašo preteklost! Mistiki so to imenovali temna noč duše.

Živimo v svetu, kjer verjamemo, da gre ali za bolečino ali za užitek in da je bolečina slaba in užitek dober. Živimo v svetu sojenja, kaj je dobro in kaj je slabo, nenehno razumsko razlagamo kaj je ok in kaj ni. Večina ljudi v današnjem času govori, da je nekaj narobe z njihovim življenjem, ker nič več ne funkcionira.
Le malokdo ve, da je to posledica klica duše. Ljudje enostavno menijo, da če so v bolečini, da je nekaj narobe. In nočejo biti v bolečini. PIKA. In vendar se tako začne preobrazba gosenice v metulja. Najprej se obda z zapredkom in popolnoma izgubi svojo obliko. Gre skozi temno noč duše, ko se oblika popolnoma izgubi, ko se stopite in se zlijete v celostnost.
Izgubite obliko! Kaj je tisto kar vam je odvzeto? Tisto kar vam največ pomeni; vaša služba? Identiteta? Partnerski odnos? Zdravje? Vaši mehanizmi obrambe? VSE!
In najboljši način, kako se soočiti s tem je, da se naslonite nazaj in se vprašate; Kaj je tisto, kar mi bo odvzeto? Kako hudo bo? Kajti ne morete se bojevati. Najboljša srategija je, da ste kot gosenica, da se pripravite na zapredek. Kajti če se boste borili s to silo, boste ubili rojstvo svojih kril!
Verjemite mi, kajti govorim iz lastnih izkušenj.

Že pred časom sem govorila o tem, da je tale recesija posledica izgube vrednot. Zdaj se zavedam tega, da nam je odvzeto vse na kar smo vezani. Kajti v dobi v katero se premikamo ne moremo nesti svojih starih potovalk. Če se hočete premikati s svetlobno hitrostjo morate odvreči vso težo preteklosti, ki jo vlačite s seboj. Več teže, ko imate na sebi, dlje časa traja, da se stvari zmanifestirajo v fizično realnost!
Čudež ni nič drugega kot trenutek, ko se zakoni narave ukrivijo v vašo korist zaradi vašega čaščenja vsega. In kaj je narava? Je neter, je božanstvo, je božansko, je Univerzum, bog, ali Tao, izbira je vaša.

To kar vas motivira, da se sprašujete kaj je vaša življenjska misija, zakaj ste tukaj, ni iz vaše preteklosti. Nima veze z dosežki in s tem za kaj ste izurjeni.
Duša vas bo vedno postavila pred nekaj, kjer ni navodil za uporabo, za kar niste izurjeni in kar ste si predstavljali na popolnoma drugačen način. Vedno vas bo nekaj neznanega sililo naprej in ob tem bo odhajalo vse poznano. In ego bo rekel; ampak to ni fer, to ni način kako smo to igrali do zdaj!

Ne morete biti razumni s krizo, s travmo in odhajanjem znanega, to niso logični dogodki. V njih je nekaj popolnoma nerazumskega, gre za novo perspektivo, ki jo moramo prevzeti. V resnici gre za združitev najboljšega iz sveta razuma in sveta srca, gre za to, da spoznamo svojo dušo in jo sprejememo kot enakovredni del sebe. In tukaj je izjemno pomembno, da poskušate sprejeti dejstvo, da ga ni človeka na svetu, ki bi imel nad vami takšno moč, da bi lahko povzročil tako razdejanje v vašem življenju, ga ni. Gre za znamenje, da je nefizično vstopilo v vaše življenje.

Kaj boste storili? Kaj sedaj? Kje ste? Ste gosenica ali že metulj?
Poznavanje sveta duše in njenih zakonitosti, zakonov, ki upravljajo vse kar nas obdaja, avtentičnost, pristnost in resnica. Kajti samo resnica vas bo osvobodila! Resnica vas bo osvobodila.

12 svetih dni Božiča

Od kar sem začela s programom odpuščanja in manifestacije svojega leta po predavanju Thomasa Kellerja 1997, sem jih naredila že kar lepo število in vendar sem ob predajanju tega znanja drugim ugotovila, da mnogi izgubijo voljo in stvari ne prenesejo v svojo fizično realnost. Zanimalo me je zakaj in tako sem začela raziskovati, še posebej po svojem lanskoletnem procesu manifestacije, ko sem popolnoma brezvoljno ugotovila, da sploh nimam želja. Kasneje sem ugotovila, da so temu botrovale blokade na čakrah v povezavi z voljo in udejanjanjem, ki sem jih prostodušno sprejela, ko sem mi je podrl svet, že ene tretjič kar pomnim v tolikšni meri, da bi raje umrla kot živela naprej. Dojela sem, da sem zašla v globoko duhovno krizo in da izhoda tudi slučajno ni bilo na vidiku. Sama sem se znašla v največji temi svojega življenja in zavedala sem se, da če kmalu ne najdem poti ven, da me resnično ne čaka nič dobrega. Caroline Myss je bila moja vodnica iz moje lastne teme in principi misticizma so tisti, ki so me pripeljali nazaj k duši. K delu v nas, ki nas lahko reši ali uniči, odvisno od naše izbire.
Zadnje leto se zato intenzivno posvečam psihi, arhetipom in načinom, kako pregromramirati našo podzavest, kar sem sicer počela že prej preko ThetaHealinga in RPT-ja in vendar mi je manjkal pomemben delček, ki se mu reče DISCIPLINA. To je delček, ki ga je zame odkril misticizem, ko sem se globoko zavedla, da brez discipline ni ničesar. Naša težava je v tem, ker disciplino enačimo s krutostjo, kaznovanjem in nasiljem in je zato nočemo povabiti v svoje življenje in živeti.

In vendar ko se vrnemo nazaj k manifestaciji in k ljudem, ki jim je uspelo doseči vse svoje cilje, vsi po vrsti govorijo ravno o disciplini. Seveda je ne omenjajo direktno, vendar pa vsi po vrsti goovorijo o tem, da so prevzeli navade, ki so se jih striktno držali, da so vložili precej truda in energije v zamenjavo svoje samopodobe oziroma paradigme, pogleda na svet. In ravno iz tega razloga Caroline vedno znova in znova ponavlja, da duhovni razvoj ni SPA in ni hobi, da gre za delo, kajti reprogramiranje podzavesti ni enodnevni tretma, ki te spremeni za vedno, gre za 90 dni discipline, ki spreminjajo tvojo podzavest. In v tem času se soočaš z vsemi svojimi sencami od tega da ni vredno, da je brezveze, da itak ne bo uspelo ... tvoj saboter ti servira vse možne načine, kako ti dosedaj še nikoli ni uspelo, žrtev ti pokaže vse pretekle načine, ko si bil izigran, prevaran, ko si bil ranjen in prostitutka bo na vsakem koraku, ko dosežeš novo raven samozavesti in zavedanja poskušala to zamenjati za občutek varnosti in zagotovilo za preživetje.

K meni prihaja vedno več ljudi, ki pravijo da stvari enostavno ne delujejo več, da ne delujejo meditacije, da ne delujejo afiramcije, da je vse brez pomena. In mnogi pravijo, kot rada reče Caroline; dajte mi molitev, ki deluje!
In vendar bližnjic ni. Čeprav bi si jih ljudje zelo želeli. Neskončno radi imamo, ko se pojavi nekdo, ki obljublja, da se bo brez truda dalo doseči vse. Žal ni tako. Vztrajnost in disciplina sa edini dve kvaliteti, ki vas lahko pripeljeta do cilja. In ni naključje, da taoisti kot edino zlato pravilo, da dosežete kar ste si zastavili omenjajo vztrajnost.

Po dolgem tuhtanju sem se odločila, da ob tokratni manifestaciji leta s skupino začnem z 99- dnevnim razvijanjem nove rutine, pozitivnega razmišljanja in ne le to, da se naučimo kako imeti dobre občutke v povezavi s tem, kar razmišljamo.
Rodil se je seminar, ki traja 99 dni, to je trojni cikel mentalnega telesa, ki traja 33 dni. Seminar sem poimenovala Ponovno nastavite svoj notranji kompas. Zelo mi je všeč primerjava s kompasom, ki ga ima v filmu "Pirati s Karibov" Jack Sparow, kompas, ki kaže smer v kateri je tisto, kar si Jack najbolj želi v danem trenutku. In tak kompas imamo v svoji notranjosti, to je kompas, ki je naravnan na resnico, na vir vsega kar je in vendar so strahovi in temne strasti tisti aspekti, ki nam vedno znova premikajo iglo notranjega kompasa.
Gre za srečanja v živo, srečanja preko skypa in telefona, navodila v treh delih na seminarju in preko elektronske pošte, ki zaobjemajo kaj je potrebno in kako to izvajati v praksi. Seminar začnemo po končanih 12 dneh Božiča, ko bomo 12.1. strnili skupaj želje za naslednje leto. Takrat bomo vstopili v proces aktivnega reprogramiranja starih vzorcev, ki tega novega programa ne podpirajo in nas bodo poskušali samotirati na poti.
Seveda se lahko takega reprogramiranja lotite sami in vendar vam iz lastne izkušnje povem, da je zelo težko vztrajati, še posebej če so notranji glasovi zelo močni. Velikokrat podležemo saboterju, ali pa žrtvi ali pa enostavno zamenjamo novo pridobljene moči za fizično udobje in vse skupaj spustimo, ko nas izzove tretji preživetveni arhetip naše psihe - prostitutka. In vendar če nam uspe in vztrajamo do konca, obudimo svojega notranjega otroka, svojega notranjega genija, svojo kreativnost in moč, da gremo v svojem življenju naprej po poti, ki smo si jo izbrali. Najtežji korak je obračanje tankerja na morju, kot to osebno imenujem, ko se zaveš, da gre tvoja ladja v smer v katero ne želiš iti, ko moraš to ogromno gmoto najprej ustaviti, jo počasi obrniti, da greš nato lahko v drugo smer.
Podpora skupine in individualna srečanja z drugimi udeleženci seminarja vam bodo dala podporo in voljo, da resnično greste do konca. Tukaj vstopi v igro tudi notranji arhetip očeta, ki vam da potrebno podporo in voljo, da dokončate začeto.

Kot sem povedala že na začetku sem tudi sama izkusila mnogo dobrih metod za spreminjanje prepričanj in vendar sem vedno znova in znova ugotavljala, da so bili glasovi mojih arhetipskih senc močnejši in tisto kar sem osebno pri vseh tehnikah pogrešala so bila navodila, kako spremeniti rutino, kaj narediti po seminarju, ki ti je spremenil vzorce, kaj sedaj z navadami, ki jih imaš. Nihče ni govoril o navadah in rutinah in o tem, da je potrebno zavestno spremeniti načine delovanja. In da si skozi navado in rutino poustvariš nazaj stare vzorce, če jih ne uspeš spremeniti.
In rabila sem precej dolgo, da sem lahko ubesedila to, kar sem čutila že na začetku.

Seminar je namenjen le tistim, ki ste pripravljeni nekaj spremeniti pri sebi in to resnično. Nisem pestunja in ne spovednik, ne zanimajo me "jamranja" in 1001 način kako ste že poizkusili in ni uspelo. Zame je "impeccability", o čemer govori Don MIguel Ruiz neizprosnost in brezhibnost najprej do sebe, kar pomeni da zalezujem svoje sence in se soočam z njimi, jih objemam in jih preobražam v sebi, ključna. Vse, kar vas obdaja je refleksija vašega notranjega sveta, zato že v tem pisanju povem, da ne bom tolerirala zgovarjanja na druge, kaj so vam naredili in kako hudo vam je bilo v življenju. Vsi imamo svoje rane, vsi smo bili zlorabljeni in mučeni, vsak na svoj način, "get over it!" Čas je, da to prerastete, pustite za seboj. Skupina ni in ne bo namenjena ranologiji, pogovarjanju in obujanju preteklih ran. To ni skupina v kateri bi dobili simpatijo, ker vam je v življenju tako hudo. Vsi imamo svoje križe, ki jih nosimo. Vsak na svoj način in vsak svojo težo. Ker tega "jamranja" ne toleriram pri sebi, ga tudi pri drugih ne nameravam. Namera je rast in razvoj, odprtost za spremembe, biti sprejemljiv in v stanju sprejemljivosti. Ne bomo se osredotočali na strahove, rane in "kaj bi, če bi, ko bi" izgovore, ki jih imamo vsi tako radi. In če ste pripravljeni resnično spremeniti svoj svet in sprejeti zavezo rasti, vabljeni v našo družbo.

Moja zaveza sebi je, da speljem ta program in vam pomagam doseči to, kar si želite.
Zaenkrat smo tri - tri ženske, pripravljene na spremembo in na soočenje z vsem, kar smo si nacoprale v sebi, zase. Če začutiš in se želiš pridružiti mi pošlji e-pošto ali zasebno sporočilo na Facebooku.

Smrt je le uvod v novo rojstvo

Veliko se govori o novi Zemlji in o prehodu, letu 2012 in vendar menim, da se mnogi ne zavedajo, kaj nas čaka. Kot nam cikli letnih časov vsako leto kažejo svoje obraze umiranja in ponovnega rojstva, ravno tako moramo umreti, da bi se lahko na novo rodili. Temna noč duše je nekaj, skozi kar bomo šli vsi na tak ali drugačen način, da bi se zavedli dejstva, da moramo na svojem kamnu žrtvovanja, na našem notranjem oltarju prepoznati in žrtvovati vse sence, ki jih prepoznavamo skozi intenzivno luč, ki se zliva skozi nas.

IN tega nihče ne more in ne bo naredil namesto nas, vsak se bo moral s svojimi sencami spopasti sam. Ljudje smo postali tako mentalni v svojem pristopu k stvarem, da verjamemo, da smo če se pomirimo s stvarmi na mentalnem nivoju, opravili svojo nalogo soočanja s sencami. Vendar vas reptili počakajo za naslednjim vogalom, kajti intenzivna luč jih bo zbrskala na svetlo. In slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. V svoji naivnosti se ne zavedamo, da je kaos in norost sveta, ki se odvija pred našimi očmi naša norost in da se moramo soočiti s stvarmi, ki nam jih kaže, v nasprotnem primeru bomo postali tudi mi nori. In sence in zlo so žive v nas, ne slepite se. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če nam vzamejo vodo, če zmanjka pitne vode, ko se boriš za preživetje. Dragi moji ne slepite se, da ne bi poskrbeli za svoje preživetje. Danes gledate podobe na svojem ekranu v udobju svoje dnevne sobe in jutri je ta podoba lahko na vašem dvorišču.

Slepilo nove dobe me je dolgo držalo v utvari, da je vse kar moram storiti pozitivno razmišljati in biti pridna. Ko se mi je začel sesuvati moj lepi svet, ki sem si ga izgradila, sem se začela prebujati v "kruto" resnico vsakdana. Vse je v meni, sprejmi, sooči se, umri v sebi in si dovoli novo rojstvo sebe. Umri v sebi in se rodi na novo. Vsak dan, dan za dnem, dan za dnem. In nikoli prej se nisem bolj zavedala resnice, ki jo govorijo vsi veliki mojstri in mistiki, vsi šamani sveta; "Delaj, delaj, delaj." Moli. Moli zase. Moli za svet. Odpuščaj. Soočaj se s sencami. Zalezuj svoje sence. Sprejemaj. Objemaj. Preobražaj. Opuščaj. Odpuščaj.

Dragi moji duhovna pot zahteva delo. To ni spa, ni hobi in ni lahkotno, lenobno čakanje, da se stvari zgodijo same od sebe. JA pozitivna naravnanost pomaga in JA ljubezen je pomembna ampak dragi moji vašega dreka ne more skidati nihče drug kot vi sami. Prebudite se in začnite kidati!

Misticizem

K pisanju me je spodbudila objava članka, ki o misticizmu piše kot o tehnikah, ki ljudi strašijo in po mojem občutku zamenjuje misticizem z "new age" ali novodobnim razmišljanjem, ki z misticizmom nima dosti skupnega. Znani mistiki so Rumi in Jezus. Misticizem govori o zavestnem zavedanju Resnice, enosti, boga. Gre za osvobojenost vseh ciklov karme, najvišja stopnja je mojstrstvo, razsvetljenje.

Moje mnenje pa je, da mnogi v resnici ne razumejo besede misticizem in to kdo je mistik. Skrivnostnost je kvaliteta duše in dandanes mnogo stvari raje poskušamo razložiti skozi razum. Duša ni med najbolj zaželenimi zavezniki, prav nasprotno, pogosto jo zanikamo in potlačimo tudi tako, da udrihamo po krhki lepoti mističnosti in zamaknjenosti. Dandanes namreč ne razumememo lepote in njenega pomena za našo dušo. Tudi zato, ker so nas prevzeli tehnologija, znanost in druge razumsko tehnične vede. In da se razumemo, nič nimam proti njim, menim le, da nam malce ravnovesja in harmonije ne bi škodovalo.

Misticizem je iskanje avtentičnosti. Mistikovo popotovanje vodi iz popolnega zavedanja duše v utelešenje skozi arhetipske vzorce v ego in nato skozi temno noč duše, kjer so vsi njegovi srhetipski vzorci izzvani na tak način, da se spomni svoje izvorne esence, kdo v resnici je, nazaj v enost z vsem in zavestno zavedanje kdo v resnici je. Da to živi in je to kar je.
Mistikova naloga je opreti sveto srce, kar pomeni z besedami Jezusa nastaviti še drugo lice, ko te udarijo po prvem. In mistiki so tisti, ki znajo biti v nesojenju in nekritiki, ki samo opazujejo in ki bolečino drugega prevzamejo nase in jo znotraj sebe skozi alkemični proces preobražajo zase in za druge. Zakaj mislite, da je Mati Tereza svojim nunam rekla, naj molijo zanjo, da se ne bo zlomila pod bremenom, ki ga nosi? Nase je prevzela bedo vseh s katerimi je prihajala v stik, jim vračala upanje in znotraj sebe vso to bedo preobražala zanje in za sebe.
Mističnost je povezana s srcem, z dušo, s tem kar v resnici smo in ni kar nekaj, airy-fairy, lebdeče, leteče kot so mnoge novodobne zadeve. Misticizem ima svojo zgodovino in svoje metode, kako doseže to kar je danes popularno kot razsvetljenje.
Mistiki uporabljajo samoopazovanje, kontemplacijo, dovolijo si odpiranje in predajanje lepoti notranjega sveta in zunanjega sveta. Dovolijo si biti ranljivi in čutiti empatijo z drugimi. In vendar imajo tako močno notranje jedro, osebnost mora biti tako močna in hkrati prožna, da zmorejo videti svet tak kot je, brez da bi se razdrobili, šli v kaos in zmedo. Kot se nam pogosto dogaja, ko smo celo svoje življenje obdani z vsakdanjim in normalnim življenjem v sivem, pustem betonu in nato odidemo na popotovanje. Daleč od svojih vsakodnevnih navad in kulture, po možnosti z nečloveškim časovnim zamikom 12 ur, ko smo nenadoma izpostavljeni mogočnim prizorom lepote, dišavam in petju, ko smo soočeni s transcendenco v kateri se nepripravljena oseba popolnoma izgubi, ker je zanjo vsega preveč. Ko oseba ni dovolj močna in prožna in je lepota, ki jo obdaja preveč intenzivna in je ne more prenesti. Takrat ima občutek, da se bo razdrobila, razpade organiziranost skrbi in mentalnih navad. Če smo v takih trenutkih, ko imamo občutek, da vse kar poznamo in nam je znano razpada, dovolj pogumni, da zapustimo tisto, kar je v nas postanega in zastarelega, lahko zrastemo. Pri transcendenci si pridobite nova znanja, nove sposobnosti, novo energijo in ko se vrneš, si spremenjen. Saj veste, po razpadu in smrti se vedno zgodi ponovno rojstvo.

Glavni način na katerega se izraža transcendenca je drugačna zaznava časa. V transcendenci uspemo pozabiti nase na tak način, da se osvobodimo svojih vsakodnevnih načinov razmišljanja in čutenja. Transcendenca nas vrne k sebi, k svojemu resničnemu jazu, k tistemu delu sebe, ki smo ga zaradi napačnih navad popolnoma pozabili. In transcendenca je bistvo mističnosti in mistikov. Mistiki so presegali običajno. Zapustili so nebistveno in se vrnili k bistvu. Zapustijo obrobje in se vrnejo v samo središče. Najdejo svoje pravo bistvo.

In danes smo na poti sodobnega mistika, tisti, ki tako izberemo, na poti mistikov brez samostanov, kot nas imenuje Caroline Myss.
Vabljeni na popotovanje v svoje globine, kjer morate najprej prevzeti popolno odgovornost zase in za svoje življenje, da sploh lahko vstopite v globine, v tišino, v temo, v skrivnostnost in magičnost ... trenutka.

Mojstrstvo

Ves uspeh, ki ga opazujemo zunaj sebe je le odsev uspeha, ki ga doživlja eden od naših notranjih aspektov. Če vidiš srečnega očka je to odsev tvojega notranjega arhetipa očeta, ki je srečen. Če vidiš prijateljico, ki dobro izgleda je to tvoja notranja lepota, ki jo vidiš v njej. In namesto, da bi to objeli v sebi in bili hvaležni in veseli, ker nam je prinašalec sporočil prinesel tako izjemno sporočilo, ga sodimo, kritiziramo in smo ljubosumni. NA KOGA? Sami nase dragi moji. Sami nase. Ne ubijete nikogar zunaj sebe, samo sebe.
Je vredno?

Jaz izbiram hvaležnost in z velikim navdušenjem spremljam dosežke čisto vsakega od vas. Bravo!
Vse to namreč pomeni, da mi gre zelo dobro, kajti vsi deli mene, ki jih predstavljate so uspešni in hvaležna sem jim za to. Zato sem hvaležna vam, da mi odslikate moje notranje arhetipe tako v svetlih kot v senčnih straneh, kajti tako spoznavam samo sebe.
Danes sem z nepremičninskim agentom stala na ulici v mestu in kramljala o zelo zanimivih temah. Gospod me je presenetil s svojo razgledanostjo. Tako sva opazovala delavce, ki so kopali jamo za novo mestno pogruntavščino, podzemne smetnjake. In sem komentirala, kako včasih ne znamo biti hvaležni vsem tem ljudem, ki opravljajo dela, ki jih nam ni treba, ker jih opravijo oni za nas. Nedavno sem namreč globoko izkusila od kje izhaja naše nezadovoljstvo z življenjem in sploh z vsem. Iz našega prepričanja, da je samoumevno, da smo ljubljeni, da je samoumevno, da imamo ljubečega partnerja, pridne otroke, dobro službo, naša pričakovanja nas ubijajo. Nič ni samo po sebi umevno, tudi pravna država ne. Ljudje smo tisti, ki soustvarjamo VSE. In te odgovornosti za lastna življenja mnogi nočejo sprejeti. Kajti odgovornost za slabo plačo in skrhane medsebojne odnose je pač težko prevzeti nase, raje za to okrivimo druge, jih sodimo, obsojamo in linčamo.
Kdaj bomo spoznali, da vse to delamo sebi in samo sebi. Mi smo tisti, ki se obsojamo v tem aspektu, ki nam ga odslikava oseba na drugi strani, pa naj bo to partner, otrok ali uradnik v banki. Vse to sem JAZ v miljonti različici SEBE.

Pred časom mi je kolegica rekla, da se obračam po vetru in se non stop spreminjam, da ljudi zmedem s svojo nestanovitnostjo. Mar res? Jaz vidim le svoj pogum s katerim vstopam v svoje lastne senčne dele in v svojo luč in sem to kar sem v vseh svojih aspektih. Je to res tako obsojanja vredno? Jaz to gledam skozi svojo perspektivo. Zame je življenje eksperiment in delo v nastajanju. Dokler sem tukaj ni končano. In popolnost in predvidljivost nista del moje zgodbe, ne več, kajti vem, da je lepota v nepopolnosti in v nepredvidljivosti. In lepota je moj vodič. Vodi me v globine srca, v globine duše. In obožujem mističnost duše in poezijo Rumija, povezanost in prepredenost z nitmi Univerzuma. Vem, da sem nepopravljiv poet in romantik. Verjamem v dobroto, milino in nežnost, verjamem v integriteto, medsebojno spoštovanje in podporo, ki jo drug drugemu lahko damo. Ne razumem ljudi, ki potunkajo nekoga, da bi sami zrasli in ne razumejo, da s tem, ko s svojo roko tiščijo navzdol drugega tudi sebe znižajo.

Moje vodilo v življenju je naprej, samo naprej. Pogosto sem požrla bolečino izdaje in verjela, da zmorem preobražati bolečino za oba. Verjamem v sveto srce, ko ne udariš nazaj in v sebi preobraziš vse tisto, kar so drugi zlili nate, te obtožili, te razžalili, ponižali. Verjamem v svetost tega o čemer je govoril Jezus, v pot mistikov in preseganje tega sveta. Kajti nismo od tega sveta, tu smo samo zato, da izmojstrimo sebe.

Zato dragi moji prijatelji...čas je, da postanete mojstri :)