torek, 07. december 2010

12 svetih dni Božiča

Od kar sem začela s programom odpuščanja in manifestacije svojega leta po predavanju Thomasa Kellerja 1997, sem jih naredila že kar lepo število in vendar sem ob predajanju tega znanja drugim ugotovila, da mnogi izgubijo voljo in stvari ne prenesejo v svojo fizično realnost. Zanimalo me je zakaj in tako sem začela raziskovati, še posebej po svojem lanskoletnem procesu manifestacije, ko sem popolnoma brezvoljno ugotovila, da sploh nimam želja. Kasneje sem ugotovila, da so temu botrovale blokade na čakrah v povezavi z voljo in udejanjanjem, ki sem jih prostodušno sprejela, ko sem mi je podrl svet, že ene tretjič kar pomnim v tolikšni meri, da bi raje umrla kot živela naprej. Dojela sem, da sem zašla v globoko duhovno krizo in da izhoda tudi slučajno ni bilo na vidiku. Sama sem se znašla v največji temi svojega življenja in zavedala sem se, da če kmalu ne najdem poti ven, da me resnično ne čaka nič dobrega. Caroline Myss je bila moja vodnica iz moje lastne teme in principi misticizma so tisti, ki so me pripeljali nazaj k duši. K delu v nas, ki nas lahko reši ali uniči, odvisno od naše izbire.
Zadnje leto se zato intenzivno posvečam psihi, arhetipom in načinom, kako pregromramirati našo podzavest, kar sem sicer počela že prej preko ThetaHealinga in RPT-ja in vendar mi je manjkal pomemben delček, ki se mu reče DISCIPLINA. To je delček, ki ga je zame odkril misticizem, ko sem se globoko zavedla, da brez discipline ni ničesar. Naša težava je v tem, ker disciplino enačimo s krutostjo, kaznovanjem in nasiljem in je zato nočemo povabiti v svoje življenje in živeti.

In vendar ko se vrnemo nazaj k manifestaciji in k ljudem, ki jim je uspelo doseči vse svoje cilje, vsi po vrsti govorijo ravno o disciplini. Seveda je ne omenjajo direktno, vendar pa vsi po vrsti goovorijo o tem, da so prevzeli navade, ki so se jih striktno držali, da so vložili precej truda in energije v zamenjavo svoje samopodobe oziroma paradigme, pogleda na svet. In ravno iz tega razloga Caroline vedno znova in znova ponavlja, da duhovni razvoj ni SPA in ni hobi, da gre za delo, kajti reprogramiranje podzavesti ni enodnevni tretma, ki te spremeni za vedno, gre za 90 dni discipline, ki spreminjajo tvojo podzavest. In v tem času se soočaš z vsemi svojimi sencami od tega da ni vredno, da je brezveze, da itak ne bo uspelo ... tvoj saboter ti servira vse možne načine, kako ti dosedaj še nikoli ni uspelo, žrtev ti pokaže vse pretekle načine, ko si bil izigran, prevaran, ko si bil ranjen in prostitutka bo na vsakem koraku, ko dosežeš novo raven samozavesti in zavedanja poskušala to zamenjati za občutek varnosti in zagotovilo za preživetje.

K meni prihaja vedno več ljudi, ki pravijo da stvari enostavno ne delujejo več, da ne delujejo meditacije, da ne delujejo afiramcije, da je vse brez pomena. In mnogi pravijo, kot rada reče Caroline; dajte mi molitev, ki deluje!
In vendar bližnjic ni. Čeprav bi si jih ljudje zelo želeli. Neskončno radi imamo, ko se pojavi nekdo, ki obljublja, da se bo brez truda dalo doseči vse. Žal ni tako. Vztrajnost in disciplina sa edini dve kvaliteti, ki vas lahko pripeljeta do cilja. In ni naključje, da taoisti kot edino zlato pravilo, da dosežete kar ste si zastavili omenjajo vztrajnost.

Po dolgem tuhtanju sem se odločila, da ob tokratni manifestaciji leta s skupino začnem z 99- dnevnim razvijanjem nove rutine, pozitivnega razmišljanja in ne le to, da se naučimo kako imeti dobre občutke v povezavi s tem, kar razmišljamo.
Rodil se je seminar, ki traja 99 dni, to je trojni cikel mentalnega telesa, ki traja 33 dni. Seminar sem poimenovala Ponovno nastavite svoj notranji kompas. Zelo mi je všeč primerjava s kompasom, ki ga ima v filmu "Pirati s Karibov" Jack Sparow, kompas, ki kaže smer v kateri je tisto, kar si Jack najbolj želi v danem trenutku. In tak kompas imamo v svoji notranjosti, to je kompas, ki je naravnan na resnico, na vir vsega kar je in vendar so strahovi in temne strasti tisti aspekti, ki nam vedno znova premikajo iglo notranjega kompasa.
Gre za srečanja v živo, srečanja preko skypa in telefona, navodila v treh delih na seminarju in preko elektronske pošte, ki zaobjemajo kaj je potrebno in kako to izvajati v praksi. Seminar začnemo po končanih 12 dneh Božiča, ko bomo 12.1. strnili skupaj želje za naslednje leto. Takrat bomo vstopili v proces aktivnega reprogramiranja starih vzorcev, ki tega novega programa ne podpirajo in nas bodo poskušali samotirati na poti.
Seveda se lahko takega reprogramiranja lotite sami in vendar vam iz lastne izkušnje povem, da je zelo težko vztrajati, še posebej če so notranji glasovi zelo močni. Velikokrat podležemo saboterju, ali pa žrtvi ali pa enostavno zamenjamo novo pridobljene moči za fizično udobje in vse skupaj spustimo, ko nas izzove tretji preživetveni arhetip naše psihe - prostitutka. In vendar če nam uspe in vztrajamo do konca, obudimo svojega notranjega otroka, svojega notranjega genija, svojo kreativnost in moč, da gremo v svojem življenju naprej po poti, ki smo si jo izbrali. Najtežji korak je obračanje tankerja na morju, kot to osebno imenujem, ko se zaveš, da gre tvoja ladja v smer v katero ne želiš iti, ko moraš to ogromno gmoto najprej ustaviti, jo počasi obrniti, da greš nato lahko v drugo smer.
Podpora skupine in individualna srečanja z drugimi udeleženci seminarja vam bodo dala podporo in voljo, da resnično greste do konca. Tukaj vstopi v igro tudi notranji arhetip očeta, ki vam da potrebno podporo in voljo, da dokončate začeto.

Kot sem povedala že na začetku sem tudi sama izkusila mnogo dobrih metod za spreminjanje prepričanj in vendar sem vedno znova in znova ugotavljala, da so bili glasovi mojih arhetipskih senc močnejši in tisto kar sem osebno pri vseh tehnikah pogrešala so bila navodila, kako spremeniti rutino, kaj narediti po seminarju, ki ti je spremenil vzorce, kaj sedaj z navadami, ki jih imaš. Nihče ni govoril o navadah in rutinah in o tem, da je potrebno zavestno spremeniti načine delovanja. In da si skozi navado in rutino poustvariš nazaj stare vzorce, če jih ne uspeš spremeniti.
In rabila sem precej dolgo, da sem lahko ubesedila to, kar sem čutila že na začetku.

Seminar je namenjen le tistim, ki ste pripravljeni nekaj spremeniti pri sebi in to resnično. Nisem pestunja in ne spovednik, ne zanimajo me "jamranja" in 1001 način kako ste že poizkusili in ni uspelo. Zame je "impeccability", o čemer govori Don MIguel Ruiz neizprosnost in brezhibnost najprej do sebe, kar pomeni da zalezujem svoje sence in se soočam z njimi, jih objemam in jih preobražam v sebi, ključna. Vse, kar vas obdaja je refleksija vašega notranjega sveta, zato že v tem pisanju povem, da ne bom tolerirala zgovarjanja na druge, kaj so vam naredili in kako hudo vam je bilo v življenju. Vsi imamo svoje rane, vsi smo bili zlorabljeni in mučeni, vsak na svoj način, "get over it!" Čas je, da to prerastete, pustite za seboj. Skupina ni in ne bo namenjena ranologiji, pogovarjanju in obujanju preteklih ran. To ni skupina v kateri bi dobili simpatijo, ker vam je v življenju tako hudo. Vsi imamo svoje križe, ki jih nosimo. Vsak na svoj način in vsak svojo težo. Ker tega "jamranja" ne toleriram pri sebi, ga tudi pri drugih ne nameravam. Namera je rast in razvoj, odprtost za spremembe, biti sprejemljiv in v stanju sprejemljivosti. Ne bomo se osredotočali na strahove, rane in "kaj bi, če bi, ko bi" izgovore, ki jih imamo vsi tako radi. In če ste pripravljeni resnično spremeniti svoj svet in sprejeti zavezo rasti, vabljeni v našo družbo.

Moja zaveza sebi je, da speljem ta program in vam pomagam doseči to, kar si želite.
Zaenkrat smo tri - tri ženske, pripravljene na spremembo in na soočenje z vsem, kar smo si nacoprale v sebi, zase. Če začutiš in se želiš pridružiti mi pošlji e-pošto ali zasebno sporočilo na Facebooku.

Ni komentarjev:

Objavite komentar