Moški sistem moči vs. ženski sistem moči

No ja, rabila sem dve leti in polnoletnost na svoji duhovni poti, da sem si dovolila spoznati kaj me moti in kaj hočem drugače. Dojela sem, da večina sistemov, tehnik, orodij tudi na področju duhovne rasti, izhaja iz moškega sistema moči. Poskusila sem vse, od poskušanja razveljavljanja prepričanj s pomočjo afirmacij, dominacije nad tistim delom sebe, ki je odgovoren za taka prepričanja, analiziranja in razumevanja od kod prihajajo prepričanja, zamenjava in učenje novih prepričanj.... in vendar sem se znova in znova vračala nazaj k enim in istim ključnim jedrnim vzorcem. Dojela sem, da spreminjanje ne deluje, pa zanikanje tudi ne. Enostavno je potrebno drugače pristopiti k celotni stvari.

Morda s sprejemanjem. Enostavno prepoznavanje in soočanje s tem delom v sebi, ko ta del sebe objameš in mu daš njegovo mesto, prepoznaš njegovo vrednost in se prenehaš boriti s tem delom sebe. To je ženski pristop ali ženski sistem moči.

Pogosto smo sami v sebi sovražno nastrojeni proti tistim delom, ki jih ne maramo in ki nas motijo. Ko uspemo z njimi navezati stik in jih sprejeti, smo na konju. Ključ je v tem, kako to naredimo na prijazen, ljubeč in topel način. Kot mati, ki objame otroka.

Naučila sem se, da mora starš objeti otroka v nas, ga pomiriti in negovati. Šele tako postanemo celostni in celoviti znotraj sebe in ustvarjamo iz sebe navzven. Če poznamo svoj notranji arhetip otroka in skozi katere ključne vzorce delujemo v svojem življenju, prevzamemo 100% odgovornost za dejstvo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo percepcije in leče skozi katere sodimo svet, da smo soustvarjalci, potem resnično lahko zavestno kreiramo svoje življenje in svet okoli sebe.

Neizmerno sem hvaležna za vse razumevanje in orodja, ki jih božanski ženski del zliva, predaja in prebuja v meni. Nič novega, le v nov kontekst se postavlja. Ob tem pa razumevanje in modrost spajata delce v mozaiku spominjanja.

Jasno videnje in naravnanost na globje resnice... hvaležnost za vse kar prihaja.

Namaste.