Saj veste kako to gre... Nenapovedano... Na hitro... Vsaj pri meni je tako. Že res da mnogokrat silim z glavo skozi zid in bi rada vse takoj, vendar se tudi najbolj trmasti kdaj naučijo potrpežljivosti. In predvsem iti s tokom. In kot pravi tista zgodbica v knjigi Richarda Bacha o deželi pod vodo in njenih prebivalcih, ki se vsi trudijo obdržati se na bilkah podvodne trave. To je njihov edini življenjski cilj, upirati se toku. Zelo me spominja na ljudi, na vse nas in na to, kako močno si prizadevamo ohraniti rutino in stare navade držanja za bilko podvodne trave.
Lahko rečem, da sem do sedaj nekako že vajena vseh sprememb, ki si jih ustvarjam in da sem se navadila tudi mojega triletnega cikla, ki od mene hoče spremembo. Ugotovila sem, da je prišel čas, ko si moram zaupati, slediti sebi in svojim navdihom. Ko sem tako nekaj mesecev nazaj rekla angelom, naj mi rezervirajo parkirni prostor, je bil odgovor zelo jasen:"Ali ne bi raje sama?" Po prvem šoku sem se zavedla pomena manifestacije, moje izbire in dejstva, da je mimo čas, ko sem vodnike zunaj sebe prosila za nekaj kar sem želela. V prakso sem morala dati svoje večletno znanje in sprejeti polno odgovornost za svoje izbire.
In kot sem rekla, nobena sprememba ni lahka. Zdi se ti kot tornado, popolni kaos in uničenje. Potem pa se zaveš, da ima vsak val svoj vzpon, svoj višek in svoj padec. Da so cikli izjemno pomembni in da je pomembno, da jim slediš ali kot radi rečemo, greš s tokom.
In moja nedavna sprememba? Večina vas ve. Vrnila sem svojo titulo predstavnika ThetaHealinga za Slovenijo nazaj Vianni in se zahvalila za vse kar mi je dala. Čas je za mojo samostojno pot. In skupina dvanajstih iz moje dušne družine je navdušeno rekla: "No, končno."
In kaj bom delala v prihodnje?
To sem se sama vprašala takoj, ko so mi moji vodniki rekli: "Čas je. Premakni se naprej." Enostavno sem ugotovila, da so se navkljub mojemu intenzivnemu triletnemu delu na vzorcih in prepričanjih nekatera še vedno vztrajno "držala". In ker sem po naravi zelo radovedna in želim na vsak način priti stvari do dna, mi dejstvo, da se mi stvari vozijo nazaj ni bilo všeč ... niti malo.
Veliko sem delala, vendar nekako nisem znala samo BITI. Koncept bivanja v Božanski zavesti se mi je zdel tako nedosegljiv. In kot vedno, so mi tudi tokrat moji vodniki na pot pripeljali prave informacije.
Neale Donald Walch me je navdušil že s svojimi knjigamo Pogovori z Bogom, ki jih zelo priporočam v branje. Bog mu je skozi te pogovore razložil tudi razliko med umom in dušo. Občutki so jezik duše. Prepričanja, ideje in misli pa so povezani z umom. Na poti v razsvetljenje pa se moramo odklopiti od vseh treh. Prepričanja ustvarjajo našo realnost kajti to kar verjameš, to postaneš. Vendar pa prepričanja "Jaz sem žrtev." ne pozdravijo travme, ki je to prepričanje ustvarila, če samo prepričanje zamenjamo. Ostane jih še mnogo povezanih v matrico, ki drži energijo ujeto na mestu. Travma je v bistvu martica in ko jo prepoznaš in jo zavestno preobraziš, z njo preobraziš vsa prepričanja in čustva, ki so ujeta vanjo. Čustva se razlikujejo od občutkov, gre namreč za občutek, ki smo mu dali neko razlago skozi um.
Tisto kar me je v zadnjem mesecu presenetilo pa je dejstvo, ki se zdi zelo logično potem, ko ti ga nekdo pokaže. Občutki imajo določeno vibracijo in učenje občutkov je čudovit način, kako lahko nekomu pomagamo, saj je včasih pri nekomu, ki ima specifične težave, recimo, da je depresiven, že samo občutek radosti dovolj, da se oseba pozdravi. Dejstvo pa je, da imamo različne koncepte v povezavi z radostjo. Kako interpretiramo vibracijo, ki jo čutimo je naš pogled ali naša referenčna točka. Gre za sidro, ki pripelje na površje vse mentalne, čustvene, fizične in duhovne povezave okrog tega koncepta radosti. Testiranje mišic za koncept radosti morda ni smiseln, saj imamo vsi neko referenčno točko, nek pogled na radost. Naša referenčna točka pa je lahko napačno naravnana in ne čutite najvišjega občutka s strani vašega izvornega Bitja, ker je blokiran s travmo. To ne pomeni, da oseba ne ve, kako je biti radosten. In napačna interpretacija je, da je njegova definicija drugačna od Božje. Težava nastane, ker s tem ustvarjaš občutek, da si ločen od Boga, od vira vsega kar je, če se moraš naravnavati na njegove definicije, kot na nekja zunaj sebe.
Spoznala sem, da so travme ključne, v smislu matrice, kajti ko očistimo travmo, se vse postavi na svoje mesto v najvišje in najboljše dobro osebe. Kar se tiče učenja občutkov, pa ob tem ko očistimo travmo lahko zamenjamo trenutni koncept oziroma referenčno točko, namesto da bi nalagali ali vstavljali občutke. V tem svojem procesu spoznavanja, da je še nekaj več kot to, kar mi je dal ThetaHealing, sem spoznala, da me sam koncept ThetaHealinga omejuje. Dolgo me je žulilo in nisem prepoznala, kaj je tisto, kar me moti. Potem je prišel eden od tistih momentov v življenju, ki jih imenujem AHA momenti. Motilo me je dejstvo, da je tehnika zastavljena tako, da moraš nekam ven iz sebe, da bi se povezal z Bogom. Moja ugotovitev je bila, da sem tako avtomatsko ustvarjala dvojnost in ločenost od Božanskega v sebi. Domnevno naj bi bilo to pomembno zato, da se izogneš svojemu Egu.
Dojela sem, ko mi je Bog rekel: "Nehaj stvari delati zunaj sebe, delaj jih skozi sebe." In takoj sem se spomnila na Dunjo in njeno sporočilo, ki ga je dobila skozi Isis: "Odnos, ki ga imaš s samim seboj, tvoja notranja vibracija, je to je seme, ki ga seješ za prihodnost, ki prihaja k tebi. Bodi vedno osrediščen v sebi in osrediščen med Zemljo in kozmosom. To pomeni, bodi v sebi zavesten v ravnotežju fizičnega in duhovnega, ker ti si fizično telo in si Božanska zavest. Zavedanje, spoštovanje do obojega je ravnotežje, ki ti daje notranjo stabilnost. Vibracija ljubezni in radosti pa je tvoja moč manifestacije. Osrediščenost v sebi z vibracijo ljubezni je tvoja Božanska izhodiščna točka ravnotežja in moči, ki ti prinaša neizmerno moč uspešnega dela ter ljubeče, kreativne odnose. Zato vedno čuti in se zavedaj sebe, ljubi sebe in nato to zavedanje in ljubezen iz sebe in čez sebe razširi navzven, na druge, svet okoli tebe na Vse-kar-je." Hvala Dunja, da si in da z nami deliš modrost na tej poti spominjanja kdo v resnici smo.
In kam naprej?
Simon Rose je isti človek, ki je bil del mojega lanskega projekta Intuitivne anatomije, ki ni uspel. In počasi sem dojela, da je bilo vse božansko vodeno. Njegovo učenje, ki sem ga prejemala v zadnjih mesecih, je bilo kot blagoslov, saj mi je potrdil vse tisto, kar sem v sebi čutila in slutila. Simon je razvil svojo tehniko Reference Point Terapy, ki je nadgradnja ThetaHealing sistema in dela na prepoznavanju in čiščenju travm. Simon bo novo tehniko predstavil tudi v Sloveniji in k nam prihaja novembra. Več o tehniki in seminarjih bom zapisala v prihodnjih prispevkh.
Spoznanje, ki je sledilo je bilo del Gandijeve modrosti, da spremembe ne delam, temeč JAZ SEM sprememba, ki jo želim videti v svetu. V resnici sem morala ven iz delovanja, ki ti občutek pomembnosti in kontrole in v popolno nedelovanje, ko si popolnoma v tem trenutku tukaj in ZDAJ in samo SI. Gre za dopuščanje, prepuščanje, to je pot Domov.
Dobila sem potrditev, zakaj mi Intuitivna anatomija ni bila usojena. Dobila sem uvid v to, kako lahko pri nekomu, ki je neko vibracijo, kar čustvo in misli so, v sebi zelo dolgo tlačil, če je bil zlorabljen, narediš zelo veliko neravnovesje v celicah, če mu v organih samo zamenjaš prepričanja, daš učenja občutkov, travma pa ostane. Vem, da je bil ThetaHealing pomembna stopnica na moji poti osebne rasti in da sem skozi predajanje teh znanj rasla in spoznavala sebe v globine. Tistih nekaj stopnic, ki jih nisem mogla prestopiti pa me čaka sedaj. Zato sem izbrala zdravljenje, ki resnično deluje in njihov 14-dnevni seminar, ki bo novembra tudi v Sloveniji.
In skozi zadnjih nekaj tednov sem ozavestila tri pomembne stvari:
1. Vedno sem povezana s Stvarstvom. Jaz sem Stvarstvo.
2. Da si moram dati dovoljenja, da sem vse kar je. Da sem svoje izvorno Bitje.
3. Da sem sprememba, namesto da "navzgor" prosim za spremembo. Da se objamem kot Stvarnika svoje realnosti tukaj in zdaj.
In tako se je rodil koncept DIVINE.SI moja pot naprej. Po svilnati poti skoozi življenje sedaj potujem v ta trenutek, v ZDAJ!
KDO SEM ...
Imam mnogo imen in mnogo spominov, prihajam in odhajam iz življenja v življenje, vedno ista ... duša. Mnogi bi lahko rekli da me poznajo in vendar od leta 1993, ko sem prvič zaslutila svoje notranje bitje in se odzvala njegovemu klicu hodim po poti odstiranja tančic, ki jih je tisočletja dolgo popotovanje v globine zavesti in nazaj do zavedanja enosti odložilo na moji duši. Tokrat grem v notranjost, v tišino ... v globine notranjega templja kamor že tisočletja nisem stopila. Mnogi so mi na poti odstirali tančice in me s svojo modrostjo, sočutjem in vedenjem usmerjali na moji poti in vsakič, ko sem za trenutek v Vesolju večnosti stopila s svoje poti v želji slediti komu drugemu, so me moji vodniki, ki so z menoj že eone, nežno usmerili nazaj na mojo pot. Angeli, deve, boginje in vnebovzeti mojstri so del mojega tima ravno tako kot so del tima vsakega posameznika na tej Zemlji. In kot milijoni drugih sem tudi jaz le človek, ženska, mati in partnerka, predana sebi in svoji poti.
Življenje me je naučilo, kot je rekel Forrest Gump, da je življenje kot škatla čokoladnih bonbonov, vse je stvar izbire in sprejeti moraš odgovornost za svoje izbire. Nihče ni rekel, da je duhovna pot lahka, nikoli ni bila. V resnici obstajata dve poti; pot modrosti in pot nevednosti. Pot modrosti je iskanje svojega višjega jaza. Pot nevednosti je pehanje za užitki. Naslada, ki jo obrodijo čuti je začasna. In vse kar je začasno pade pod zamahom smrti. Moje popotovanje se je začelo hitro in temeljito. Eden od tistih, ki so me s svojo modrostjo vodili na moji poti je tudi Deepak Chopra, ki pravi, da je stopnja odločanja naslednje inkarnacije odvisna od tega, kako neobremenjeno si zmoremo sami sebe ogledati na astralni ravni. Tisti, ki jih ženejo obsedenosti, nuje, zasvojenosti in nezavedni nagoni, imajo najmanj svobodne izbire. Čim več tega se osvobodimo, toliko več možnosti izbiranja imamo. Postati priča brez želja je izziv moje poti ... samo biti.
Moje poslanstvo je zalezovati svoje notranje sence in jih spreminjati v svoje zaveznike, tukaj sem zato, da izmojstrim sebe v sebi, zavest v zavedanju Enosti, biti to, kar sem - Tišina v božanski milini in ljubezni. In zato opuščam vse, s čimer se izogibam sami sebi. Izbrala sem zavestno umiranje za stare spomine, vzgojo, navade in samozanikanje, torej vse tisto, kar moj um uporablja, da ne bi videl samega sebe. ThetaHealing mi je dal drug pogled na svet, kot na projekcijo zavesti. Vse je ENO in vse ravni obstoja prežema duh.
V veliko čast in radost mi je prebujati druge na poti, biti sopotnik na prostranih širjavah zavesti, povezovalec svetov in kraljestev. Ljudem prenašati sporočila Nevidnega sveta, pomagati izboljšati kvaliteto bivanja na našem zeleno-modrem planetu, širiti znanje o ustvarjanju svetega prostora in ljudem približati koncept, da je prostor v katerem živimo v tesni povezavi z razvojem naše notranjosti - duše in obratno.
In kot že tolikokrat na vijugasti svilnati poti, ki ji pravimo življenje me pot pelje v neznano. A tokrat z vedenjem: SI BOŽANSKOST, POTOPLJENA V BOŽANSKOST, KI SAMA SEBE IZKUŠA KOT INDIVIDUALNI VIDIK BOŽANSKOSTI. DIVINE.SI
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar