Divine.si

Resnica

2012-01-19T10:08:00.003+01:00

Živimo v svetu, kjer so krize sestavni del našega življenja. Soočamo se s podnebnimi spremembami, političnimi krizami, propadanjem sistemov, vojnami, boleznimi, pomanjkanjem hrane in vode, na različnih delih sveta. Vse to so krize, ki so del našega vsakdana, to je dejstvo in če jih poskušate zanikati ste kot noj, ki glavo tišči v pesku, medtem ko se okoli njega dogaja življenje. Tisto kar predstavlja veliko težavo je, da se večina tistih, ki niso zarili glave v pesek, kajti ta del težave zanika, s krizami poskuša spopadati logično in razumsko. Vendar je za krize značilno to, da nimajo rešitev, vsaj ne logičnih linearnih rešitev, ko je potrebno narediti tole in tole, da se kriza preneha. Kriza je nekaj kar je nelogično, nerazumljivo in kjer nam razum ne more pomagati. Če bomo čakali na analize in podatke, poročila in pripravo ustreznih ukrepov in bomo dragoceni čas zapravljali za proučevanje težav, bo težav le še več, rešitev pa od nikoder.
Se torej sploh čudimo čemu se kriza le poglablja in poglablja ne glede na to, kako mrzlično se iščejo rešitve za rešitev krize na razumskem nivoju?

Zakon privlačnosti pravi, tja kamor usmerjate svojo pozornost, tisto raste in se poglablja. Celotno človeštvo se osredotoča na težave in na krize. In kaj se poglablja? Tisto čemur namenjamo pozornost in energijo... odgovorite si sami.

Albert Einstein je nekoč rekel: "Zelo pomemben je nov način razmišljanja, če hoče človeštvo preživeti in doseči višje ravni."

Seveda se zavedamo težav, večina veleumov sveta se trenutno ukvarja z njimi, vendar če želimo resnično narediti spremembo, bomo morali začeti razmišljati drugače. Predvsem se bo potrebno iz glave premakniti tja, kjer so informacije, kako iz krize ... v srce. Vendar pozor. Srce deluje nelogično, je intuitivno, potisne nas v neznano, ne daje nam varnosti in vendar je edina rešitev, ki jo imamo na voljo. Srce nas povezuje, medtem ko um ločuje, srce pomaga in želi služiti drugim, um v krempljih ega želi služiti samo sebi in lastnemu ugodju, srce čuti in pozna sočutje, um zanika ali obsoja, sodi in obtožuje. Katera izbira vam je bolj simpatična?

Seveda bi vsi šli radi v srce. Vendar se pojavi težava v prehodu iz uma v srce, kajti od nas zahteva, da žrtvujemo vse tisto, kar nam ne služi več, udobje, varnost, navezanost, pomembnost. Zveni znano? Trenutna kriza od nas zahteva točno to. Seveda jo doživljamo precej bolj tragično. Pa vendar se dogaja ta ista zgodba .... razpadanje sistemov, izguba varnosti, izguba udobja, izguba navezanosti na stvari in ljudi, ki odhajajo iz naših življenj in izguba samopomembnosti, pomembnosti stvari v naših življenjih. Vse kar se nam je zdelo najbolj pomembno nam je odvzeto. Sliši se kot bolna igra Univerzuma, vendar je vse odvisno od tega kako gledaš na stvari. Ali vidite kozarec kot na pol poln ali na poln prazen?

Da bi lahko napredovali in se razvijali, moramo vedeti kdo smo in od kod prihajamo. To je ena najglobjih resnic, ki jih naša bit čuti in deli z nami vedno bolj pogosto. Moja hvaležnost, da sem poslušala sebe in sledila ciklom, stopala po poti spominjanja sebe z relativno majhnim uporom je neizmerna. Danes vem kdo sem in kam grem. In želim pomagati tistim, ki so se zataknili in ne najdejo poti naprej. In to počnem vsak dan svojega življenja. Z vedno večjo hvalžnostjo za vse kar mi je dano in vse kar lahko storim zato, da se premaknemo naprej, samo naprej, vedno znova naprej.

Resnica je, da je vse že v nas, samo odkriti moramo to v sebi.
Resnica je tudi, da ko odkrijemo kdo smo in se zgodi prebujenje v naši notranjosti še nismo tam. Soočiti se je potrebno z vsem, kar stoji med nami in tem božanskim jazom. Soočiti se je potrebno z vso svojo notranjo kramo, prepričanji, vzorci, ki smo jih sprejeli za svoje, pa nam ne služijo več. Tisti, ki mislijo, da tega koraka ne bo potrebno opraviti se globoko motijo in zelo jim teče voda v grlo. Kajti, da utelesiš in živiš božansko v sebi se moraš najprej soočiti z vsem za kar meniš, da ni božansko v sebi. To pa se odseva v tvojem zunanjem svetu vsak dan znova.

Alkimisti so to vedeli in zato so pridno svinec preobražali v duhovno zlato v sebi. Da jih ne bi preganjali kot čarovnice so poleg tega namešali celo vrsto kemijskih zvarkov in opravljali vrsto poizkusov, v sami biti pa je šlo za notranjo alkimijo. In če hočete opraviti notranje očiščenje potrebujete svojo alkemično posodo, ki jo ustvarite v sebi. Gre za sveti prostor v katerem se alkimija izvaja. In bolj ko se količina zlata povečuje, močneje svetiš in več vešč pritegneš k sebi. Kajti še vedno ljudje mislijo, da se bodo spremenili in razsvetlili, če se bodo dotaknili nekoga, ki je to naredil. Všeč mi je prispodoba o metulju in gosenici. Kajti metulj ne more dokazati gosenici in ji pokazati kako postati metulj, lahko pa v njej zbudi upanje, hrepenenje, ki gosenico vodi po poti, da postane metulj.

Zato postanite metulji. Očistite svojo notranjost vsega svinca in zasijte v vsej svoji lepoti. Če tako začutite se lahko vaš vodnik na poti, z največjim veseljem, kajti to je tisto kar navdihuje in izpolnjuje mene. Ko opazujem ljudi, ki spreminjajo svoja življenja in z veliko gracioznosti in miline stopajo skozi spremembe, ki sem jih sama delala precej bolj grobo, težko in z večjim mučenjem.

Vabim vas na vikend notranje popotovanje DivineBeing, ki govori prav o tej temi in notranji alkimiji in je odprt za vse, začetnike ali napredne iskalce, za moške in za ženske. Ali na notranje popotovanje za ženske DivineFeminine, če bi želele v sebi prebuditi pot srca, svojo ženskost in postati to za kar ste se rodile.

Tukaj sem, da služim drugim, da postanejo svoja najveličastnejša, najboljša različica sebe kajti s tem, ko odpiram vrata za druge utelešam in živim svojo dušno misijo, izpolnjujem svojo božansko nalogo. In ni je lepše stvari na svetu kot živeti to, za kar si se rodil.

In če želite spoznati svojo življenjsko misijo sem oblikovala notranje popotovanje Zmenek z Usodo kjer raziskujemo in se srečujemo prav s to temo.

Bodi kar si - božanski.

Namaste
Taja

Duhovno življenje

2011-12-15T12:21:00.005+01:00

Ko sem pred časom prebrala sporočilo o tem koliko ljudi je potrebnih na Zemlji, da bi resnično naredili preskok v zavesti se mi je številka zdela majhna, vendar bitja duhovnega kraljestva pravijo, da nismo niti blizu temu, da bi jo dosegli. Zakaj? Da bi jo dosegli, mora vsak posameznik iz te "kvote" resnično živeti to o čemer veliko slišimo in beremo.

In ena od pasti duhovnega življenja, ki jo pogosto srečujem pri ljudeh je poskus ega, da uporabi duhovno življenje, da pobegnete pred bolečino realnosti, strtim srcem, težavami, vzorci udomačenosti, vzorci sovraštva, maščevanja in bojevanja, da bi ubežali ideji pekla.

Eden od komentarjev ene od udeleženk notranjega popotovanja je bil, da je pri meni vedno tsko intenzivno, da se je potrebno srečati s toliko notranjimi stvarmi in da je veliko lažje samo iti na crkljanje z angeli. In s tem se nedvomno strinjam. In ne glede na to kako ljubi so mi angeli sem v svojem dolgoletnem delu z njimi ugotovila, da so krasni sopotniki in zavezniki na moji poti, vendar niso tukaj zato, da bi svoje sranje predajala njim v razrešitev. Dokler nisem začela kidati sama, se ni kaj dosti spremenilo v mojem življenju. Odkar kidam sama in se soočam s svojim notranjim sranjem sama sem se premaknila veliko bolj kot sem kdajkoli načrtovala. Angeli so nam lahko v podporo in nas opogumljajo na naši poti in vendar moramo stvari, za katere smo se kot duše odločili, da jih bomo izkusili, izkusiti mi sami. Ko vidimo stvari, jih ozavestimo in prepoznamo vzorce delovanja, lahko zavestno izberemo druge načine delovanja. Mi smo kreatorji. Jaz in ti, mi vsi.

Mistiki govorijo o prehodu v mistično srce, kjer z besedami Jezusa nastaviš še drugo lice takrat, ko nekdo udari po tebi, brez da bi udaril nazaj. Ko sem se sama prvič zavestno odločila, da bom to naredila, sem imela hude notranje boje s tistim delom mene, ki je utemeljeval zakaj bi bilo pametno, če bi vrnila udarec, se pritožila, bila žrtev. Tisti, ki so že bili v tej vlogi vedo povedati, da ni lahko in da je prvič najtežje. In vendar šele ko smo pripravljeni polno izkusiti nemoč in grozljivost tega, da smo ljudje in česa vse smo sposobni, lahko v polnosti zaživimo življenje resnice.

In ja, resnica pogosto ni prijetna in ja, res, je, tudi boli. In vendar je bolečina v našem življenju potrebna sestavina, ki nam pokaže našo zmožnost sočutja. Eden od vitalnih in vendar pozabljenih čutov je tudi čut za življenje, ki nas pouči glede bolečine, kajti bolečina je vitalni del našega življenja. Skozi izkušanje bolečine in trpljenja se zavemo sočutja in vesti. Brez bolečine, ki jo izkusimo na fizičnem nivoju se težko soočimo z bolečino naše usode in se ne znamo omejiti, da bi dosegli to, kar smo si zastavili.

Veliko ljudi sanjari o prihodnosti v raju in o razsvetljenosti, ter o tem, kako bi ušli iz sedanjosti. Razmišljajo o življenju na drugih planetih, kako bomo vnebovzeti in vendar osvoboditev prihaja skozi popolno sprejemanje in pomiritev s točno tem, kje se trenutno nahajamo v svojih življenjih.
Pogosto ne dojamemo, da je v resnici ravno izkušanje pomanjkanja tisto, kar nam pokaže polarnost obilja, da sploh cenimo in da izberemo tisto, kar želimo izkušati. In da je sovraštvo tisto, ki nam pokaže na ljubezen, da jo lahko zavestno izberemo in živimo. Polarnosti so ključnega pomena za naš razvoj, rast in napredek.

Opazovanje vam bo v tem izjemnem času v katerega vstopamo pomagalo, da boste zaznali resnico in da boste našli sebe.
Čiči in čaki je včasih najbolj modra stvar, ki jo lahko narediš, še posebej takrat, ko bi želel brcati, gristi in se boriti. Še vedno imamo največ težav s tem, da se predamo in dopustimo, da smo. In še vedno ljudje predajo napačno razumejo kot vdajo in zapustitev samega sebe.

Opazujte se, opazujte svoje odzive in se pomirite s seboj. Ko bi radi udarili nazaj za trenutek pomislite na to, kako se vroč kostanj ponavadi predaja naprej in koliko ljudi lahko rani vaša nečimrnost in nepripravljenost prevzeti odgovornost za svoje življenje. Odločite se, da to v sebi preobrazite zase in za vse vpletene. Imate v sebi toliko sočutja, da to lahko naredite?

Namaste
Taja

Prebudite se iz transa

2011-11-03T17:32:00.003+01:00

Danes sem na facebooku prebrala prispevek sopotnice na poti luči, ki pravi, da se prebujamo iz religije, ki ji pravimo "new age" v dejstvo, da 2012 ne bo nič drugačno kot je naš danes, če mi ne bomo nekaj spremenili v sebi. Religija se definira po tem, da ima vernike.
Ja, včasih sem bila hud vernik, verjela sem v angele in v Boga in v mojstre, vse zunaj mene, tam nekje, zgoraj... kjerkoli že naj bi to bilo.
Potem sem se začela prebujati v sebi in sem dojela, da tam zgoraj ni ničesar, da je vse tukaj v meni. Tukaj in zdaj, v tem trenutku. Vse je v meni.
In da je vse kar moram narediti to, da opustim svojo navezanost na preteklost in se osvoboditi laži in "udomačenosti". In tako "mic po mic" hodim po svoji poti. In v svojih molitvah ljubezni in luči molim, da se nas bo zbudilo čim več, kajti le iz sebe lahko spremenimo svet okoli sebe.

Včasih sem verjela, da ne morem živeti svoje dušne poti in prispevati, ker bom ponižana. Dolgo časa sem rabila, da sem to poimenovala, še posebej, ker sem si ustvarjala situacije, ki so vedno znova potrjevale to, da ko sem stopila naprej s svojimi idejami, sem bila ponižana. In seveda so bili dolgo časa za moj občutek ponižanosti krivi drugi.
In tako se izmojstrimo v tem, da se temu, kar boli, izogibamo, hkrati pa se znajdemo v začaranem krogu, kjer nas vse sili v to, da se izpostavimo in se izrazimo in ker imamo v sebi cel kup slabih izkušenj na to temo vedno znova stopimo na zavoro. Znano?

Dojela sem, da lahko iz tega stopim ven le na tak način, da to sprejmem za svoje. Jaz sem vir vseh izkušenj, ki jih doživljam. Jaz sem tista, ki izbiram. Nihče mi tega ne dela, ne življenje in ne drugi ljudje. In prepoznala sem ,da je bila moja izbira znotraj tega vzorca, da sem se vedno znova zadrževala, da sem se zaprla. Morala sem prevzeti polno odgovornost za svoje obnašanje, brez potrebe po tem, da bi se predala občutkom krivde, sojenja in obsojanja sebe ali drugih. Morala sem to videti kot svojo izbiro.
Bistvena razlika je, če rečeš, da ni prostora, da bi se ti lahko izrazil (preložiš odgovornost na nekoga zunaj sebe) ali pa jaz izbiram, da se ne izpostavim (ko v polnosti prevzemaš odgovornost zase in za svoje izbire). In to je bila čista resnica. Vendar resnico moraš poimenovati tukaj in zdaj, to sprejeti za svoje in potem to lahko spremeniš. In mene je ta resnica zelo bolela. Kot je rekel Jezus; poimenovanje te osvobodi. In res te osvobodi. Preverjeno!

Prepoznati je potrebno globljo resnico, resnico, ki nima veze z občutki zapuščenosti, prizadetosti, krivde, sojenja ali obsojanja. In kaj je globlja resnica, se boste vprašali? Leži v vaši duši, poznate jo v sebi, vendar morate ponovno vzpostaviti stik z njo, se je spomniti.

In verjemite mi, ko vam rečem, da tega ne morete narediti tako, da si ponavljate resnico drugega ali afirmacije, ko si nalagate nekaj od zunaj sebe, pa naj bodo občutki ali prepričanja. Meni ni pomagalo. Dokler si nisem bila pripravljena pogledati v oči in si priznati kdo sem in kakšne so moje izbire in jih zavestno izbrati drugače, se stvari niso bistveno spremenile, vsaj navznoter ne.

Dokler imamo v sebi vzorce delovanja, ki so del naše "udomačenosti" še iz otroštva, nas energije preplavijo kot ocean in nas potegnejo v občutke, ki so povezani z nemočjo, jezo, užaljenostjo, prizadetostjo. Ta energija nezavednega je tako močna, da rabimo včasih veliko notranje moči in nenehen stik s svojim notranjim staršem, ki nas vodi ven iz teh preplavljajočih občutkov, da zmoremo prepoznati, ozavestiti in spustiti.

Vaša pozornost je vaša energija, je gorivo, ki ga dajete...čemu? Kaj je tisto, kar hranite danes s svojo pozornostjo? Kaj je tisto, na kar se osredotočate? Kaj je tisto, kar izbirate?

Tako lahko se je osredotočati na to kar je danes okoli tebe, kar se ti je zgodilo včeraj, na to kdo te je prizadel in kako so te onemogočili, kdo je kriv, da si kjer si trenutno. Veliko težje je v vsem tem kaosu svojo pozornost osredotočati na svojo vizijo, na to, kaj čutiš v sebi, da je resnica. Veliko težje se je osredotočati na to kaj sem jaz in ne na to kaj so drugi in kakšni so in kaj so naredili. Ko opazujem svet imam včasih občutek, da je najljubši šport ljudi osredotočanje na druge, na državo, na starše, vse tiste, ki so krivi, da ste tukaj kjer ste. In s tem hranite s svojo energijo vse druge, samo sebe ne.

Kajti energija je energija, nima pozitivnega ali negativnega predznaka, tisti ki jo zna uporabiti, jo bo uporabil za to, da doseže kaj želi. Mi smo tisti, ki energiji, ki pride do nas damo predznak s tem, ko izberemo, kaj čutimo.

Paradigma evolucijskega partnerstva pravi, da se osredotočaš na najvišji možen potencial tvojega partnerja, da ga vedno znova spominjaš na to kdo je v resnici, kajti s tem soustvarjaš njegovo najveličastnejšo različico njega. In ob tem, ti je kristalno jasno kdo si ti in kaj je tvoja vizija, kaj je tvoja izbira. In s tem, ko podpiraš njega, podpiraš sebe. V zadnjem mesecu sem resnično izkusila, kaj pomeni biti eno z vsem. Ko si eno z vsem, si eno z vsemi ljudmi, z vsemi situacijami, dogodki, vse se dogaja tebi, le da v vzporednem vesolju. In potem ne moreš ničesar več kriviti za nič, ker je vse tvoje, vse si ti. In karkoli narediš komurkoli, narediš samemu sebi. Vse kritiziranje, vse spletke, vse delaš sebi. Vse se dogaja hkrati, vse je eno, le da mi vedno znova izbiramo drugo vzporedno realnost. Izbiramo jo, na tem je poudarek. In ko to resnično dojameš, se spremeniš, naenkrat dojameš, da se ti nič ne dogaja od zunaj, nihče ti ničesar ne dela, zunaj tebe, ti to izbiraš in zato je del tvoje realnosti.

In danes je čas, zdaj je čas, da se prebudite iz transa prelaganja odgovornosti na druge in si priznate kaj v resnici izbirate zase.
Ali izbirate zase, da ste zavrnjeni, zanikani, nevidni, ali izbirate zase, da ste brez podpore, osamljeni, osmešeni? Ali izbirate, da ste povezani, da ste sprejeti, da ste eno? Kaj izbirate zase? Kam investirate svojo življenjsko energijo?

Zavestno zavedanje, opazovanje in spreminjanje izbir... tja nas vodi pot ... vase, v svojo notranjost.

Namaste
Taja

Sveti krogi božanske ženskosti

2011-10-20T13:14:00.001+02:00

Sveti krogi so namenjeni ustvarjanju nove oblike medsebojnih odnosov in druženja. Verjamem, da živimo v času, ki je ključen za oblikovanje novega načina komunikacije in povezanosti drug z drugim. V zadnjih 50 letih smo podpirali individum, posameznika, uspešne posameznike. Prišel je čas, da stopimo skupaj, na način, ki podpira vsakega posameznika, da se v polnosti izrazi in postane svoja najboljša, najveličastnejša različica sebe in ne le izbrance. Prišel je čas povezovanja, ustvarjanja kolektivnega polja podpore v katerem se lahko vsi posamezniki povežejo in skupaj soustvarjajo prihodnost.

Evolucijsko partnerstvo je nov način druženja, ki presega okvire prijateljstva, kot ga poznamo. Prijateljstva, ki v glavnem temelji na navijaštvu in dobrih željah, kar pomeni, da ti prijatelji želijo vso srečo na tvoji poti, vendar nimaš kolektivnega polja podpore za to, kar si se namenila ustvariti. Temeljijo na varnosti in udobju, gre za odnose, kjer ne želimo, da nas kdo izzove, hočemo stabilnost in ne spremembe, hočemo udobje in ne bolečine, ki nas vodi skozi rast.
Evolucijsko partnerstvo pa nas vodi skozi naslednji korak na naši poti v Evolucijo. Gre za odnos, kjer so dogovori že v začetku postavljeni na drugih osnovah, kot pri prijateljstvu, kot ga poznamo. Svojemu partnerju daš dovoljenje, da je pristen, avtentičen, izvoren jaz, da je kar je. Podpiraš njegovo vizijo prihodnosti, tega kar želi postati in hkrati imaš dovoljenje, da ga spomniš, ko stopi s svoje poti čemu se je zavezal, da ga spomniš, da je sprejel zavezo 100% odgovornosti za svoje življenje, kar pomeni, da prepoznava in sprejema stvari kot svoje, ne glede na to, da jih zanj odigravajo drugi ljudje, da pozna vseh 7 esenskih ogledal v medsebojnih odnosih in je njegova praksa, da se prepoznava v njih in sprejema vse dele sebe. Evolucijsko partnerstvo te navdihne, da udejanjaš svoj klic, to kar si prišel uresničiti, narediti.

Zame najbolj osvobajajoče je bilo spoznanje kaj je moj klic, da sem priča prebujanju iz transa nezavednega, da vodim ljudi, da uresničijo, živijo svoje najbolj divje sanje, da povezujem ljudi, da spomnim vsakega s komer pridem v stik na njegovo božanskost, da soustvarjam z ženskami in jih vodim v osvobajanju samih sebe. To je moja strast, ki sem jo desetletja skrivala globoko v sebi. Hrepenela sem po tem, da bi drugi spoznali moje darove, nato pa sem prišla do zaključka, da ni na drugih, da to odkrijejo v meni, na meni je, da se odprem in grem s tem v svet, naproti vsem vam, ki se mi želite pridružiti na tej poti prebujanja in spominjanja kdo v resnici smo.

Ja, res je, svete kroge sem zaprla za moške, kajti v prisotnosti moškega se ženske sicer kot pravi Vianna Stibal: »Lepše vedejo.«, vendar pa si ne dovolimo biti take kot v resnici smo zaradi vtisa, ki ga želimo ustvariti pri moškem. Ta impulz je v nas naravno in ker želim ženskam omogočiti, da postanejo pristne, sočne, sijoče, briljantne, veličastne ženske, želim, da pridejo ven iz svojih lukenj, ven na plano take kot so, so sveti krogi odprti le za ženske.
Globoko verjamem v to, da ko se ženske odpremo in smo kar smo, da smo kraljice s tem odpremo polje moškim, da postanejo kralji. Da odrastejo iz razvajenega princa, ki hoče vse zase ali iz heroja, ki zatira in se bojuje, iz viteza, ki rešuje v moškega, po katerem večina žensk tako močno hrepeni.

Čas je za povezanost, čas je, resnično je čas.

Namaste
Taja

Trije ključi za dostopanje do ženske moči kreacije

2011-10-11T21:13:00.002+02:00

Večina vas verjetno dela na sebi že nekaj časa, moje popotovanje vase traja že dobrih 18 let in resnično sem si prizadevala za boljše medsebojne odnose, da bi živela svoj namen in v življenju dosegla cilje, ki so vrednoteni in cenjeni, da bi doprinesla nekaj večjega k človeštvu. Prizadevala sem si za nekaj več in vendar je moj notranji nemir rasel s tem, ko sem rasla tudi sama. Počasi sem dojela, da sem izmojstrila delovanje skozi voljo, da sem lahko dosegla stvari skozi moški sistem moči in vendar sem ob tem izgubila del sebe.

In to ni le moja osebna izkušnja. Moč v kateri se mojstrimo zadnjih 60 let je moška verzija moči. Če pogledate v slovar, kaj je moč, boste prebrali, da pomeni doseganje, akcijo, delovanje in kontrolo. Ta moški sistem moči nam je dal ogromno, saj smo razvili znanost, industrijo, razvili smo izjemne dosežke in napredke, priložnosti ki presegajo najbolj divje sanje naših babic. Ženske smo izmojstrile delovanje skozi moške aspekte moči, ki se kažejo skozi analiziranje, projektiranje, strukturo, disciplino ter predvsem skozi usmerjanje navzven, iskanje potrditve v zunanjem svetu. In vendar je bila cena tega, da smo delovale na moški način velika.

Dandanes večina še vedno verjame, da je razlog za to, da ne uspemo živeti svojih potencialov ljubezni, kreativnega izražanje sebe, povezanosti, intimnosti in ne uspemo uresničiti našega doprinosa k svetu v tem, ker nimamo denarja, časa, podpore, izobrazbe ali znanja. In vendar to ni resnica. Resnica je, da enostavno še nismo prebudile v sebi tistega dela, ki bi nam omogočil, da ustvarimo to, po čemer najbolj hrepenimo.

Res je, če hočemo resnično izraziti sebe, ustvariti duhovna partnerstva, biti kreativne in doprinesti k svetu to, za kar smo se rodile, se moramo premakniti naprej. Večina se prebuja v realnost v kateri čutijo, da če hočemo živeti in delovati skozi ljubezen, povezanost, intimnost živost, kreativnost, pristnost, in živeti svojo življenjsko misijo, tega ne moremo ustvariti v sistemu, ki temelji na kontroli, analizi, logiki, linearnem razmišljanju, še manj pa to lahko dosežemo skozi strateško planiranje. In dokaze za to lahko opazujemo okoli sebe vsakodnevno.

Zato je čas, da znotraj sebe prebudimo žensko moč in te moške aspekte uravnovesimo z ženskim načinom, ki je usmerjen predvsem v povezovanje, pretočnost, dopuščanje in bivanje. Ženskost sedanjosti in preteklosti ne glede na to kako negovalna in zdravilna je nima moči, da nas opogumi za ustvarjanje prihodnosti. Enostavno nimamo vzornic, ki bi nam pokazale kako uresničiti sebe, kajti ženske smo prvič v znani človeški zgodovini poklicane, da postanemo vir moči iz katere lahko ustvarimo prihodnost zase in za svet. In to moč moramo zavestno razviti znotraj sebe.

V moški paradigmi moči smo poskušale dominirati svojim občutkom, in kontrolirati svoje misli – in navkljub letom osebne in duhovne prakse, se nismo uspele razviti onkraj osebnih vzorcev, ki so nam napoti, da bi živele svoj višji klic. Vsaj jaz lahko potrdim zase, da sem se zatikala na enih in istih mestih.

Večina nas je izkusila, kako se ob tem, ko naredimo korake proti svoji usodi, znani vzorci prebudijo in se ponovijo, vedno znova in znova. Iz izkušenj vem ,kako radi sabotiramo sami sebe in se zataknemo v inerciji, v tem, da nimamo podpore ali pa čutimo pomanjkanje samozavesti, da bi tvegali in sledili svoji intuiciji. Pogosto smo navezani na stvari ali pa pričakujemo, da bi morale priti na točno določen način. Morda imate občutek, da ste nevidne za ljudi ali pa da ne cenijo tega, kar lahko prispevate.
Če pogledate od blizu boste opazile, da obstaja rdeča nit med vsemi temi izkušnjami in vir je vaša zavest in ne zunanje okoliščine.

Če ste poklicana, da veliko prispevate k svetu v tem življenju, se morate razviti onkraj teh vzorcev, ki vas zadržujejo, da bi postala ženska, za katero ste se rodila, da postanete in da naredite prispevek, ki ste ga prišle narediti.

Prvi ključ v kultiviranju ženske moči je, da vidimo in presežemo svoje osebne vzorce, ki so nam na poti, da uresničimo sebe. Pomembno je, da prepoznamo svoje ključne vzorce, kajti dokler jih ne ozavestimo lahko manifestiramo kolikor želimo, vendar odreagiramo iz starih vzorcev in ne prepoznamo priložnosti, ko se pokažejo v našem življenju.
Prvi korak je da pridemo v stik z močjo, da stopimo v proces, prevzamemo odgovornost, da vidimo sebe kot vir svoje izkušnje, da sem jaz tista, ki kreira svoje življenje. Tukaj prepoznamo dva dela sebe, eden je moder, zavestni del nas, drugi pa je mladi del nas, ki drži čustveni center vzorca. To kar ustvarjamo v prvem delu notranjega popotovanja DivineFeminine je povezovanje teh dveh delov znotraj sebe.

Drugi ključ v kultiviranju ženske moči je, da začnemo soustvarjati, da se povežemo z energijo in inteligenco Univerzuma, da začnemo soustvarjati z življenjem. Gre za ključni premik v ustvarjanju stvari, ki si jih najbolj močno želimo, še posebej notranje realnosti naših najvišjih potencialov, ljubezni, intimnosti, povezanosti, soustvarjanje z inteligenco in energijo življenja, ki presega naš lokalni jaz. Gre za postavljanje notranjega temelja, iz katerega se soočamo z izzivi in razočaranji v našem življenju. Iz katerega zmoremo prepoznati, da so razočaranja v resnici blagoslovi, ki nam pomagajo, da rastemo in se razvijamo onkraj pričakovanega. Da si dopustimo postati najbolj veličastna in najboljša verzija samega sebe v partnerstvu z življenjem.

Tretji ključ v kultiviranju ženske moči pa je, da aktivirate kolektivno polje podpore. Večina nas je delala na sebi sama in vendar za uresničenje naše usode pomembno, da se povežemo s kolektivnim poljem podpore. Da bi realizirali potenciale svojega življenja in doprinesli k evoluciji sveta tega ne morete narediti sami. Ne morete postati to kar ste v resnici, sami. Moški sistem moči podpira individum – posameznika. V moškem sistemu moči je naše predvidevanje, da v resnici ne potrebujemo odnosa z drugimi, da ustvarimo stvari po katerih hrepenimo.

Večina nas dela na sebi že desetletja, borimo se v izolaciji, sami v sebi, da prebijemo skozi stare vzorce in prinesemo naše darove in talente v svet.
Četudi imamo mnogo prijateljev, ki nas podpirajo in smo del skupnosti, še vedno čutimo čustveno osamljenost in pomanjkanje podpore, ki bi nam omogočila razcvet in uspešnost, ki predstavlja resnično prepoznanje svojega klica.
In kar pogosto naredimo je, da sami sebe kaznujemo in zatolčemo, ker nam ni uspelo narediti stvari sami. Tako se pogosto obtožujemo, da smo šibki, nezadostni ali da je z nami nekaj narobe, ker nam ne uspe izmojstriti življenja brez podpore.

Pomembno je, da se zavemo, da smo bitja, ki potrebujejo povezanost in da potrebujemo partnerstvo, da dostopamo do moči, ki bi nam omogočila, da uspemo in rastemo.

Resnica je, da nismo ustvarjeni, da bi bili sami!

Da bi uresničili usodo, svoje potenciale, talente potrebujemo podporo, ki presega samo nas, enega samega človeka. Samo s povezovanjem z drugimi lahko dostopamo do nečesa tako velikega in vseobsegajočega kot je odzivanje na spremembe v svetu.

Tretji ključ je povezan z močjo kolektivnega polja, kar razloži zakaj se goske, ki letijo v formaciji premikajo hitreje in lahko letijo dlje, če sodelujejo in soustvarjajo v partnerstvu z drugimi.
To se zgodi, ko se združimo v skupni viziji na nivoju, ki presega dobre želje in navijaštvo. Večina ljudi je nepovezana s potenciali tega kdo bi lahko postali..

Z nami se povezujejo na načine, ki so dosledni s tem, kako nas poznajo v preteklosti in sedanjosti, kar ustvarja polje okoli nas, ki ojačuje trenutno realnost.

Da aktiviramo moč kolektivnega polja, moramo oblikovati odnose z drugimi, ki stojijo z nami in za nas kot partnerji prihodnosti h kateri smo zavezani, da jo ustvarimo.

DivineFeminine notranje popotovanje je nastalo v želji, da ustvarimo medsebojne odnose in soustvarjalno partnerstvo med ženskami, kjer stojimo druga z drugo in druga za drugo v našem polnem nastajanju, v realiziranju naših polnih potencialov, da postanemo pristne, avtentične ženske, kot smo. Da ustvarimo resnične partnerje s katerimi lahko delimo popotovanje k svojemu polnemu razcvetu in uspehu.

Kar prepoznavam v življenju je izziv, da najdemo druge, ki z nami delijo našo strast, da se razvijemo, kot tudi zavezanost, da smo v služenju z dragocenimi darovi in talenti, ki so nam bili dani. In večina nas ne ve, kako se povezovati na načine, ki bodo hranili resnično medsebojno povezanost in soodvisnost ter soustvarjanje.

Gre za medsebojne dogovore in načine povezovanja druga z drugo, ki aktivirajo moč kolektivnega polja tako z drugimi ženskami na samem notranjem popotovanju kot tudi z ljudmi v vašem vsakodnevnem življenju.

Namaste
Taja

Vzorci ustvarjajo matrico v kateri živimo

2011-10-09T11:54:00.002+02:00

Poslušam vse tole govoričenje o manifestaciji, o pomembnosti namena, o tem kako lahko vsak doseže vse kar si želi in v meni kar vre. Seveda, ljudje smo različni in nedvomno vse povedano drži. In vendar se zavedam naivnosti, ki jo opazujem okoli sebe v ljudeh, kot svoje lastne. Kako mislimo, da se bodo stvari kar zgodile same od sebe, da bomo dali naročilo in nam ne bo treba premakniti tudi prsta, pa bo vse padlo skupaj (vključno z mano). To je moja zgodba in vendar jo delim, ker čutim, da je to zgodba mnogih. Ob tem imam pomisleke, ker bi si raje želela, da bi to ostalo samo moje in vendar vem, da je izkušnja nekoga, ki je šel čez tako zelo dragocena vsem, ki se znajdejo na istem križišču v življenju. Danes vem, da te nihče ne more ničesar naučiti, čisto ničesar. In vse to govoričenje o šoli življenja in temu kaj vse se moramo naučiti je zgolj eden od prijemov kako so nas lažje udomačili, da delujemo na predvidljive, poznane načine.

Vzorci so del naše izkušnje in skozi vzorce se energija preoblikuje v materijo. Vzorci ustvarjajo matrico (kar poglejte si film Matrica, ki govori o notranjosti vsakega od nas, o programih, ki so v nas in o tem, kako jih lahko presežemo, spremenimo), v kateri živimo. In vzorci niso samo prepričanja, kot sem mislila, ko sem delala na njih nekaj let nazaj, še bolj pomemben del vzorca so navade ali rutine, ki smo jih ustvarili in ki jih moramo spremeniti, če želimo preseči vzorec. In ko se soočamo z vzorci se največkrat znajdemo v svojem otroštvu, ko smo te vzorce prevzemali, ko smo prvič pisali zgodbo svojega življenja.

Vem tudi sama sem v preteklosti velikokrat z velikim navdušenjem in zanosom govorila o pomenu afirmacij in pozitivnega razmišljanja in manifestaciji, brez zavedanja, kako ločenost ustvarjam znotraj sebe, ker sem želela stvari spremeniti skozi voljo, ko sem rinila z glavo skozi zid, sem ranila samo sebe, ker se nisem znala poslušati, ker nisem znala ustvariti odnosa v sebi. Identificirala sem se s stvarmi, ki sem jih želela v svojem svetu in se nadalje ločevala, kajti te stvari so bile zunaj mene. Gnala sem se za papirnatimi zmaji, kot jih slikovito poimenuje Kreslin v eni svojih pesmi. In nato sem zgubila vse v kar sem verjela, da sem lahko ponovno našla sebe in začela vzpostavljati povezanost sama s seboj, odnos s sabo, kot je zdaj popularno reči; ljubiti samega sebe.

Moja izkušnja večine otroštva je bila zapuščenost, ki se je ponavljala v neskončnost z različnimi ljudmi in ob različnih prilikah. In vendar se nisem zavedla, kako pomembno je najti tvojo identiteto, tisto s čimer se resnično identificiraš od otroštva. Delno mi je tančico odstrnil RPT, delno arhetipi in vendar šele danes zagotovo poznam mehanizem vzorcev v sebi. Ker sem se identificirala s tem, da sem napaka in razočaranje, sem v svojem življenju verjela, da me drugi zaradi tega vedno zapustijo in da me življenje ne podpira, kajti moja pot je bila vedno tako prekleto težka, drugi pa so se samo sprehajali po svojih. In seveda skozi prizmo svoje identitete nisem mogla soustvarjati drugače kot skozi ta vzorec, kar me je vedno znova pustilo samo, razočarano nad ljudmi in življenjem navkljub mojemu zelo vestnemu delu z afirmacijami in pozitivnim razmišljanju. In ne glede na to koliko energije in truda, dela in časa sem vložila v stvari, ki sem jih delala, sem se vedno znova znašla na koncu neuspešna, izdana, razočarana nad sabo in svetom in tako ali drugače uničena. Šele ko sem začela svoje notranje popotovanje vase skozi vračanje ženske moči in obujanje božanske ženskosti sem dobila v roke orodja, s pomočjo katerih sem združila vse tri aspekte sebe zavest, podzavest in nadzavest. Danes vem, da sem skozi različne tehnike delovala na moški način in ločevala, analizirala, strukturirala, segmentirala, zdaj pa je prišel čas, ko moram povezati vse dele sebe, namesto da jih ločujem in obdelujem kot ločene segmente. Vse tehnike te na koncu pripeljejo nazaj k sebi, čeprav včasih na tak način, da se do skrajnosti ločuješ in nato izgubiš vse v zunanjem svetu, da se lahko spet vrneš nazaj k sebi. Vem, da sem zelo dramatična in moja pot je bila do sedaj izjemno dramatična. In zdaj izbiram soustvarjanje z življenjem v partnerstvu ljubezni, miru in radosti.

Danes sem neizmerno hvaležna za vso rast in razvoj, ki mi ga je ta vzorec prinesel in vendar ga z velikim veseljem opuščam in ustvarjam novo življenje. Kot soustvarjalec v tej drami, ki jo imenujemo življenje se zavedam mojega partnerstva z življenjem, zavedam se, da sem jaz tista skozi katero se življenje velikodušno izraža in da je samo na meni, kako bom to energijo življenja spustila skozi sebe. Danes vem, da je na meni, da prevzamem vso odgovornost za lastno kreacijo kajti sem edinstvena, unikatna, enkratna in neponovljiva verzija, ki obstaja samo tokrat, samo v tem življenju in je nikoli prej ni bilo in je nikoli več ne bo.
Danes vem, da smo vsi mi enkratni in neponovljivi, veličastni in izjemni primerki, ki jih še nikoli ni bilo in jih nikoli več ne bo v tej obliki. In zato sem ponižna ob veličastnosti univerzuma, ki ga srečujem vsak dan skozi vsakega posameznika, ki pride v moje življenje. Hvaležna sem, da si, da si del mojega življenja v virtualni ali fizični obliki, hvaležna da me spomniš kdo sem in da živim svojo najveličastnejšo različico sebe, zdaj.

In ko sem začela s šolo in z učenjem. Ničesar vas ne morem naučiti. In vi ne morete ničesar naučiti mene. Lahko pa vas spomnim, kdo ste. Lahko vas vodim po poti do sebe. Kajti tukaj smo, da drug drugega spomnimo kdo smo v resnici. In to z velikim navdihom in strastjo počnem že nekaj časa.

Ljubim sebe, ljubim ljudi, ki me obkrožajo, ljubim življenje, to Zemljo, naš ljubi planet, ljubim vse, kar me obdala. Ljubim, da sem kar sem - božanska.

Namaste
Taja

Uspešne in ločene same v sebi

2011-09-19T21:39:00.003+02:00

Moja zgodba, pa ne le moja. Mnoge ženske delijo z mano isto zgodbo. V želji, da bi bile uspešne, se uspešno ločimo same v sebi. In tako pridemo v slepo ulico, ko imamo ves ta zunanji uspeh in vse te zunanje dosežke. In vendar smo nesrečne, življenje je videti težko in srce je ranjeno. Pogosto se počutimo osamljene, preobremenjene in brez navdiha. K temu se pogosto pridruži občutek, da nisi dovolj, da ne delaš tega, kar naj bi počela, da si popolnoma izgubljena, neljubljena, nepomembna. In vendar nihče ne razume, kako si lahko tako nesrečna, saj imaš vendar dobro službo, družino, prijatelje, vse... kaj bi sploh še hotela več? In vendar srca toliko žensk hrepenijo po notranji povezanosti, izpolnjenosti in da bi imelo njihovo življenje nek smisel.

Vsi se moramo naučiti, kako biti povezani s pristnimi občutki in imeli opolnomočen odnos z njimi. V otroštvu smo se naučili, kako se odrezati od svojih občutkov in čutenja. Enostavno nam je bilo lažje se ločiti v sebi, kot čutiti ranjenost in izdajstvo do sebe, ker smo šli po poti doseganja in uresničevanja ciljev. Ženske še posebej čutijo to ločenost v sebi kot izjemno izdajo same sebe. In od tukaj izvira vse nezadovoljstvo, ki smo ga polne navkljub idiličnim življenjskim razmeram.

Hrepenimo po občutku živosti, kreativnosti in radovednosti. In ker to iščemo zunaj sebe, se ženske pogosto spuščajo v nova razmerja z novimi ljudmi, ker jim za nekaj časa prebudijo to povezanost v sebi. In vendar, če je ne vzpostaviš v sebi, vedno znova bezlaš iz enega odnosa v drugega, ker nikjer ne najdeš trajne izpolnjenosti. Kajti tovrstna izpolnjenost je možna samo, ko si navdih sama sebi, ko si vir kreativnosti in radovednosti sama sebi, v sebi.

Povezanost s sabo v sebi nas postavi v stik z neizmerno radostjo. In čas je, da ponovno pridemo v trajen stik same s seboj. Da se ne ločujemo več v sebi. Da ne poskušamo povoziti svojih občutkov. Da si dovolimo čutiti. Da dopustimo občutkom, da nas informirajo in ne da nam dominirajo. Ženske pogosto iz ene skrajnosti zapadamo v drugo skrajnost, ko nekaj časa nočemo čutiti, kasneje pa dopustimo, da nas občutki popolnoma preplavijo. Ali pa se nam dogaja, da se kontroliramo na enem področju, na drugem pa smo popolnoma v kaosu in brez kontrole. In vendar je ravno ta občutek nemoči v povezavi s tem kar čutimo tisti, ki nas vodi v stagnacijo in stopicanje na mestu. Ko imamo občutek pristne moči v povezavi z občutki smo na poti rasti in evolucije.

Divine Feminine sem razvila ravno s to namero in željo, da se ponovno povežemo v sebi, da prepoznamo, kako iščemo potrditev v svetu zunaj sebe in da osvojimo načine, kako same sebi damo pozornost in potrditev.

Čas je, da prebudimo polno moč svoje duše in jo živimo tukaj in zdaj. In zato je potrebno stvari dati v prakso, ne le brati in se izobraževati. Potrebno je spremeniti stare navade in stare rutine. Ter osvojiti nove veščine, da se razvijemo onkraj starih vzorcev, ki jih nosimo v sebi še iz otroštva.

Čas je, drage moje. Čas je...

Namaste
Taja

Sprejmi odgovornost zase

2011-09-07T09:05:00.002+02:00

Odgovornost... priljubljena tema mnogih zapisov in mnogih učiteljev. Pa vendar jo pogosto zaznavamo kot strogo, neosebno silo, ki naj bi nas vodila skozi življenje. Dobila sem čisto nov uvid v to, kaj odgovornost je in zakaj je tako zelo opevana in tako zelo pomembna, in se mi je zdelo vredno, da to podelim.

Ko govorimo o tem, kaj naj daje dostop do neskončnega vira moči v nas, v resnici govorimo prav o odgovornosti. V resnici moramo sprejeti odgovornost za to, da imamo vir moči znotraj sebe. Odgovornost je tista, kar nam v resnici daje možnost in vplivnost, da začnemo dostopati do te svoje moči in da kreiramo iz tega notranjega centra moči.

In ko prevzameš odgovornost zase in za svoje kreacije od znotraj navzven, odpade žrtvovanje, mučenoštvo in tako priljubljena vloga ubogega jaza in žrtve, ki je v naši družbi verjetno na prvem mestu po priljubljenosti. Enostavno ne moreš biti žrtev in hkrati odgovoren zase ... ne gre. Paradigma žrtve govori o tem, da je kriv nekdo drug. In kot lepo rečejo mnogi uspešni podjetniki, včeraj sem na to temo slišala Akrapoviča, enostavno ne moreš pričakovati pomoči od države in biti uspešen, ne gre. Ker če hočeš biti uspešen, živeti svojo življenjsko misijo, biti velik, narediti spremembo, moraš najprej prevzeti odgovornost za svojo kreacijo. Da ti nihče ni ničesar naredil, da je vse na nekem nivoju, zavednem ali nezavednem, v resnici tvoja izbira.

Pomembno je, da lahko vidimo, da smo sprejeli odločitev in izbiro, da smo se ločili od sebe, da ne poslušamo svojega notranjega glasu in vedenja, da dajemo svojo moč drugim prostovoljno. Pomembno je, da smo lahko priča temu, da je šlo za našo izbiro. Kajti to je prvi korak na naši poti. Prepoznati, da ne vem, kako navigirati svoje življenje na način, ki je resničen in avtentičen. Potrebno se je odločiti, da sem se pripravljen to naučiti.

Ko se premaknemo v odgovornost do sebe, s tem odpremo dostop do izvorne moči svoje duše. Radikalna odgovornost je osnova za prebujenje v ženskem sistemu moči, ki bazira na povezanosti. Enostavno ne moreš biti povezan in hkrati ločen skozi svojo žrtev. Paradigma žrtve te enostavno loči od vseh, kajti tukaj si ti, kot žrtev, in tam zunaj so oni, ki so krivi.

Odgovornost je tudi osnova za aktiviranje moči kolektivnega polja podpore. Povezanost in evolucijsko prijateljstvo ali dušno partnerstvo je možno samo iz te platforme, kjer si v polnosti odgovoren zase in za svoje početje. Sprejemaš odgovornost zase kot osnovo svoje izkušnje. Sprejemaš odgovornost, da pritegneš vso podporo, ki jo potrebuješ.

Odgovornost zase ni isto kot neodvisnost. Neodvisnost s seboj prinese potrebo po samostojnosti, da si ločen. Odgovornost zase je v resnici baza, osnova iz katere lahko ustvarjaš in kultiviraš zdravo medsebojno odvisnost in povezanost.

Namaste
Taja

Evolucijsko prijateljstvo

2011-09-02T08:45:00.002+02:00

Odkar pomnim sem hrepenela po njemu. S solznimi očmi in sklonjeno glavo sem pogosto zapuščala prizorišča. Vse skupaj pa je le še bolj ojačalo mojo željo po njemu.
In zdaj se razvija in odvija - evolucijsko prijateljstvo. Ko sem prvič naletela na izraz je vse v moji notranjosti zakričalo JA, to je to, to je tisto. To si želim iz globine srca. Vedno znova sem želela ustvarjati evolucijska priajteljstva z ljudmi, ki tega niso razumeli, ravno toliko kot sama nisem razumela, kaj pravzaprav zahtevam od njih. Nisem razumela, zakaj sem tako naivna in se vedno znova in znova odpiram kot roža, le da sem vsakič bolj močno stisnila cvetne lističe skupaj, ko sem bila izdana in vsakič je bilo težje odpreti svojo notranjost, svojo lepoto in vse kar mi je sveto in dragoceno.

Zdaj končno razumem. Zdaj vem kakšne izbire so mi na voljo in s to jasnostjo prihaja tudi odrešitev moje potrebe po skrivanju in nevidnosti. Končno lahko globoko diham v vedenju, kakšne so izbire, ki so mi na voljo in kakšni so medsebojni dogovori v vsaki povezavi, ki jo ustvarimo med seboj. Končno vem, po vseh teh dolgih letih kaj sem iskala in kam sem skušala vtakniti vsakega, ki mi je bil srčno blizu.

Hvaležna sem za vedenje in razumevanje, da je evolucijsko prijateljstvo stvar medsebojnega dogovora in da je tako dragoceno kot moj notranji cvet. Osvobodila sem se in zdaj si končno dovolim biti odprta in sprejemljiva do vseh, brez pričakovanj in brez zahtev, ki obvisijo nekje v zraku.

Zdaj razumem, da imamo kolege, prijatelje in tiste, ki so naši dušni prijatelji, naše Anam Care, tiste, s katerimi sklenemo medsebojni dogovor, da podpiramo drug drugega, ki živijo z nami in za nas. Končno razumem, od kod prihaja vsa moč, silovitost kreacije, ki izbruhne, ko se srečamo in drug z drugim komuniciramo telepatsko, na nivojih onkraj vsega poznanega, ko je dovolj prisotnost in si poveš vse. Ko te oseba s svojo razsodnostjo vedno znova uravnoveša, ti drži podporo, da najdeš svoj center in si kar si. Ko te vidi pristnega, takega kot si, brez okraskov in brez mask in te ceni takega kot si, slečenega vseh polepšav. Ko te vidi v tvoji lepoti in pozna vse tvoje šibke točke, te opomni na njih in te podpira v tem, da jih vidiš in presežeš sam. Brez razsojanja, obsojanja in sojenja, brez kritiziranja.

Zdaj sem končno preobrazila notranje leče in vidim svet z novimi očmi. Neizmerno sem hvaležna, da sem pripravljena odpreti se do te mere, da k meni prihaja vse, kar moram vedeti in poznati.
Evolucijsko prijateljstvo te podpira v voji rasti. Gre za medsebojno brezpogojno podporo v viziji, ki jo dosegata. Povezanost v zavezi k medsebojni rasti v avtentičnosti in pristnosti vsakega posameznika. Brez podpore žrtve in mučeništva, ko si iskren in ko drug drugega spominjata na prevzemanje odgovornosti zase in za svoje življenje. Ko ne odlagaš svojih bremen na druge, le zato da ga odložiš na ramena drugega, ko si odgovoren za svoj del in se z njim soočiš in se izzoveš. Ko držiš podporo za prihodnje projekte, za vse tisto kar se rojeva za tvojega Anam Caro, ko stojiš za njim in z njim v podpori in mu ne rečeš le, no fino se imej, naj ti rata. Ko vprašaš kaj lahko storim zate, kako ti lahko pomagam. Ali lahko molim zatr, za tvoj uspeh in za to, da ti rata, kar si srčno želiš.

Ja, temu rečem JA. Evolucijsko prijateljstvo, duhovno partnerstvo, to je to.

O tem in še čem v novem seminarju za ženske DivineFeminine.

Namaste
Taja

Moški sistem moči vs. ženski sistem moči

2011-08-29T22:35:00.002+02:00

No ja, rabila sem dve leti in polnoletnost na svoji duhovni poti, da sem si dovolila spoznati kaj me moti in kaj hočem drugače. Dojela sem, da večina sistemov, tehnik, orodij tudi na področju duhovne rasti, izhaja iz moškega sistema moči. Poskusila sem vse, od poskušanja razveljavljanja prepričanj s pomočjo afirmacij, dominacije nad tistim delom sebe, ki je odgovoren za taka prepričanja, analiziranja in razumevanja od kod prihajajo prepričanja, zamenjava in učenje novih prepričanj.... in vendar sem se znova in znova vračala nazaj k enim in istim ključnim jedrnim vzorcem. Dojela sem, da spreminjanje ne deluje, pa zanikanje tudi ne. Enostavno je potrebno drugače pristopiti k celotni stvari.

Morda s sprejemanjem. Enostavno prepoznavanje in soočanje s tem delom v sebi, ko ta del sebe objameš in mu daš njegovo mesto, prepoznaš njegovo vrednost in se prenehaš boriti s tem delom sebe. To je ženski pristop ali ženski sistem moči.

Pogosto smo sami v sebi sovražno nastrojeni proti tistim delom, ki jih ne maramo in ki nas motijo. Ko uspemo z njimi navezati stik in jih sprejeti, smo na konju. Ključ je v tem, kako to naredimo na prijazen, ljubeč in topel način. Kot mati, ki objame otroka.

Naučila sem se, da mora starš objeti otroka v nas, ga pomiriti in negovati. Šele tako postanemo celostni in celoviti znotraj sebe in ustvarjamo iz sebe navzven. Če poznamo svoj notranji arhetip otroka in skozi katere ključne vzorce delujemo v svojem življenju, prevzamemo 100% odgovornost za dejstvo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo percepcije in leče skozi katere sodimo svet, da smo soustvarjalci, potem resnično lahko zavestno kreiramo svoje življenje in svet okoli sebe.

Neizmerno sem hvaležna za vse razumevanje in orodja, ki jih božanski ženski del zliva, predaja in prebuja v meni. Nič novega, le v nov kontekst se postavlja. Ob tem pa razumevanje in modrost spajata delce v mozaiku spominjanja.

Jasno videnje in naravnanost na globje resnice... hvaležnost za vse kar prihaja.

Namaste.

Razcvet

2011-08-16T21:31:00.002+02:00

Neizmerno hvaležna sem, da si dopustim in sem odprta za sinhronosti, ki se dogajajo in vsa takoimenovana "naključja" v zadnjem času. Hvaležna sem za prepoznavanje kaj ženska moč v resnici je, za osvobajanje znotraj sebe, ko si končno dovolim, da povezujem in uravnovešam to, kar je bilo zelo dolgo časa izven ravnovesja. Hvaležna sem za razcvet in spoznavanje resničnih globin avtentičnosti in pristnosti. Hvaležna sem za povezanost, ki jo ponovno čutim, z ženskami. Dolgo časa sem bila ranjena, izdana in v zamerah do žensk, ki so skozi močki način tekmovalnosti, ločenosti, potrebe po dokazovanju prihajale v moje življenje in za seboj vedno znova pustile razdejanje, ko mi ni bilo jasno, kaj za vraga se dogaja. Danes sem dojela in ni besed, s akterimi se lahko zahvalim za to, kar prejemam v zadnjem tednu s strani mojega ženskega kroga s katerim sem se povezala v nameri, da obudim svojo ženskost, svojo božansko žensko.

Zdaj vem, da so kreativnost, globoka povezanost, hrepenenje po skupnosti in soustvarjanju del ženske moči. In dopuščam, da polno stopam v svojo ženskost. Nepojmljiva strast in navdušenje me prevevata ob tem, ko končno sprejemam svojo vlogo in način delovanja. Magija in mistika dobivata pomen in moja duša poje. Hvaležna sem vsem, ki ste me v zadnjem letu vodile na to pot, da sem si dovolila, da imam tempelj, da sem boginja in svečenica.

Hvala, hvala, hvala za lepoto sveta, za to, da sem priča tej lepoti, da jo živim in da dopuščam, da je življenje del mojega vsakdana ravno toliko kot je smrt del mojega vsakdana. Hvaležna sem za uravnovešanje, ki vodi v transcendenco in preseganje same sebe, svoje identitete, kajti le tako sem se lahko znašla kjer trenutno sem. Na poti v mojo najbolj sijajno in veličastno prihodnost.

Dopustite si, da se spomnite kako je biti celosten, celovit in popoln, kajti v resnici ne moramo biti celostni in iskati poti v celostnost istočasno. Ali-ali. Lahko iščete ali pa enostavno samo ste. V svojem iskanju zdravja, sreče in zadovoljstva enostavno pozabimo biti vse to, tukaj in zdaj. Dojela sem, da je pot v popolno zdravje v tem, da se spomnimo, da smo v popolnem zdravju. Da je bogastvo ne v manifestaciji temveč v spominjanju, da sem neizmerno bogata, da sem v tej frekvenci, tukaj in zdaj. Da ne rabim rasti, le spomniti se moram različnih možnosti, ki so mi na voljo. In da se ne spreminjam, le spominjam se nove prihodnosti. Vse je že v meni kot potencial, samo spomniti se moram njegove esence.
Spominjam se sama sebe in se objemam. Prepoznavam se v razcvetu številnih možnosti in enostavno dopuščam, da so del moje realnosti.

Hvaležna sem, da prepoznavam svojo sposobnost kreiranja. Jaz sem, ki sem - božanska.

Namaste
Taja

Prebujanje ženske moči

2011-08-08T10:04:00.005+02:00

Že nekaj časa opazujem takole bolj od daleč, sedaj pa vedno bolj vstopam na novo področje, v novo paradigmo. Z zavedanjem, da potrebujemo nova orodja in nove načine kako se povezati in delovati skupaj. Paradigma, ki temelji na moški moči, moški energiji doseganja ciljev in delovanja ustvarja v svetu v katerem živimo vedno več nesrečnih ljudi, ki navkljub izobilju stvari, moči in svobode, ki so nam na voljo, v sebi čutijo praznino. In dejstvo, ki sem ga sama zelo dobro dojela pred dvema letoma je, da je večina tehnik, metod razvijanja sebe, tako osebne kot duhovne rasti postavljena na tej paradigmi. In tako se ljudje ženejo za doseganjem ciljev, manifestacijo točno določenih stvari, spreminjanjem sebe in sledenju točno določenih korakov, velika večina, vsaj žensk pa na koncu ostaja ravno tako zafrustriranih, če ne še bolj nezadovoljnih, kot na začetku.

Neizmerna hvaležnost je v meni vznikala to pomlad, ko sem končno dojela, da mi je RPT prinesel razumevanje kaj je tisto kamor se želim usmeriti, kar želim početi in vendar sem rabila še naslednjih šest mesecev, da sem čisto zares dojela in v sebi začela postavljati nove temelje. Večina tehnik s katerimi sem delala so me učile, da če spremenim še tole malenkost, še tale vzorec, še tole, potem bom pa popolna. In tako je bil še eden in še eden, v meni pa je zijala globoka luknja, praznina in nezadovoljstvo sama s seboj. Dojela sem, da moram spremeniti celotno paradigmo načina dela, pogleda na svet in duša je bila tista, ki mi je prišla naproti z velikimi koraki. Prepoznala sem, da je tisto, kar nam manjka ženski aspekt moči, da hrepenim po povezanosti, soustvarjanju, doprinosu k celoti, k razcvetu življenja in ljubezni. Moja notranjost je hrepenela po tem, da se povežemo in da smo kar smo že - celostni in celoviti. Gre za prebujanje, za evolucijski preskok o katerem vsi govorijo in da bi ga lahko izvedli, bomo morali opustiti vse kar poznamo zunaj nas in se obrniti vase. Dejstvo je, da smo v zadnjih 50 letih izmojtrili moški sistem moči doseganja in usmerjanja navzven ter hkrati le na individualnost vsakega posameznika. In vendar nam ta sistem ne bo omogočil, da ustvarimo vse tisto po čemer tako globoko hrepenimo v sebi, vse tisto po čemer hrepeni in kar največ pomeni našemu srcu. Pred nami je, da ponovno obudimo in integriramo ženske vrednote, ženske načine vedenja in biti, samo biti. Seveda je individualnost pomembna in vendar jo moramo začeti povezovati v dobrobit vseh in soustvarjanje z drugimi.

Nedvomno je bilo to, da so ženske v 60-tih osvobodile sebe in postale enakovredne moškim izjemen korak za vse ženske, sedaj pa prihaja tisti čas, ko moramo prepoznati, kako nesrečne smo vsaka v sebi, ker nismo v svoji moči in v svoji energiji ženske moči. In pogosto se sliši, da bomo ženske začele dominirati in bodo moški izgubili svojo vlogo in pomen, sama pa opažam v svojem življenju in življenju mojih dušnih sester, da če si dovolimo biti kraljice, tudi moški postanejo kralji. In to brez potrebe po manipulaciji, prenarejanju in igranju vlog. Tisto za čemer stremim in kar mi je vodilo je avtentičnost, pristnost tega kdo smo. Pomembna mi je vsebina veliko bolj kot embalaža. In neizmerno me fascinira dejstvo da je v svetu v katerem živimo ravno obratno. Večini ljudi je embalaža še vedno izjemno pomembna.

Hrepenenje, ki ga večina izkuša v sebi zavestno ali nezavedno je hrepenenje po kreativnosti, tisti globoki notranji kreativnosti, povezanosti, duhovnem avtentičnem partnerstvu tako v odnosih moški-ženska kot v poslovnih odnosih, doprinos in sorodnosti v svetu v katerem živimo. Naše duše hrepenijo po soustvarjanju in zaupanju, po poštenosti in povezanosti. In čas je, da to ponovno obudimo v sebi in to živimo.

Vabljeni v Tempelj na srečanja in notranja popotovanja, ki vas bodo peljala vase, v večjo povezanost s seboj in s svetom, ki vas obdaja.

Namaste
Taja

Povezanost

2011-08-07T21:15:00.004+02:00

Tisto kar smo pozabili skozi udomačevanje našega odraščanja je povezanost, ki je za majhne otroke nekaj normalnega. Kar smo naredili je, da smo ustvarili prostor med sabo in stvarmi, ki jih opazujemo. Ločili smo se od tega, kar nas obdaja.

Preteklost je kot breme, ki ga vlečemo s seboj. Imamo pretekli jaz, sedanji jaz in potencialni jaz. Pretekle izkušnje nam dajejo občutek pomanjkanja, ločenosti in neenakosti. Pretekle izkušnje so ustvarile pretekli jaz. Spomin preteklosti izhaja iz znanja, stvari ki jih obvladamo, psihološka preteklost, kar so energijski vzorci, ki jih ne razumemo. Psihološka preteklost je povezana s strahovi. Pomanjkanje je percepcija, ki jo imamo na podlagi preteklih izkušenj. Ta občutek, da ni dovolj za vse ustvarja občutek nepravičnosti. Če nam uspe opustiti svojo težo preteklosti in osvojiti ta občutek, da smo povezani in je za vse dovolj, potem tudi pravičnost pride popolnoma naravno. Sedanjost je vse kar vemo o sebi. Povezanost je del potencialnega jaza. Je povezanost s celostnostjo vsega kar smo, vsemi našimi talenti in potenciali.

Prihaja čas, ki nas enostavno sili v to opuščanje preteklosti, zmanjševanje tega prostora, ki smo ga ustvarili med sabo in stvarmi, ki nas obdajajo in v povezanost z vsem kar je. V resnici že smo vse kar smo, potencial, čista zavest. Smo preteklost, ki se hoče ozavestiti in opustiti. V resnici ni kaj spremeniti, v resnici že smo vse kar lahko smo, smo seme samega sebe. Le spomniti se moramo, kaj smo. Opazovati. Zavedati se moramo, da je dovolj za vse, da ni pomanjkanja, ko smo povezani. Kajti ko smo povezani smo eno.

Vse v zvezi mano je samo misel. Gre za identiteto, ki jo ustvarjamo skozi izkušnje, skozi preteklost. Vprašati se moramo, kdo je tisti, ki vse to opazuje. Gre za potencialni jaz, ki se bo prebudil in bo priplaval na površje. S tem bodo na dosegu vsi vaši potenciali in talenti. In s tem ko se povežete s to celostnostjo, ste kar ste, čisti potencial, čista zavest.

Ko si prisoten tukaj in zdaj, postaneš opazovalec in ko si opazovalec obudiš povezanost in svoj potencial.

Namaste
Taja

Pravičnost

2011-07-31T20:30:00.002+02:00

Kar me vodi zadnje čase je moj notranji kompas, naravnan na celostnost, celovitost, povezanost, integriteto. In izjemno zanimivo je, kako k meni prihajajo odgovori na notranja vprašanja, ki vzniknejo globoko v notranjosti, v obliki knjig, prispevkov, predavanj. In zadnje, kar je priplavalo v moj e-nabiralnik je pravičnost.

V obdobju, ko je velika večina izzvana z raznoraznimi potezami tistih na vrhu, ko si v času recesije izplačujejo zneske s toliko ničlami, da se ti zvrti, na drugi strani pa ljudje ostajajo brez služb, se sprašujemo kam je izginila pravičnost. Kje je tisti notranji občutek humanosti ob tem, ko vodilni brez slabe vesti izpraznejo blagajno in podjetja zapirajo, ob tem pa ljudje, ki so pomagali ustvarjati podjetje, ki so gradili in verjeli, ostajajo brez plačila? Razkorak med vodstvenimi delavci in tistimi, ki delajo za tekočim trakom so tako neverjetna, da nekako ne moraš razumeti, da tisti na vodilnih mestih res toliko prispevajo s svojim delom. Zato ni čudno, da se težave pojavljajo v podjetjih, kjer je nepravičnost tako v nebo vpijoča. Včasih ne morem verjeti, da živim v svetu in v družbi, kjer so ljudje tako brez občutkov, brez čustev. In vendar vem, da živimo v obdobju skrajnega narcizma, kjer mnogi delajo stvari le zato, da drugi ne bi uspeli, v obdobju, ko je tekmovalnost v skrajnem polu, ko je trend "jaz", "moje" in ne "mi" in "naše". Mnogi starejši danes pogešajo stare čase socializma, ko je bilo za vse poskrbljeno v enaki meri.

In vendar pravičnost ne pomeni, da bi morali imeti vsi enako, pomeni, da tisti, ki več delajo res imajo več in tisti, ki si zaslužijo, dobijo kar jim gre in vendar ne na račun drugih.

Pravičnost pomeni predvsem ravnovesje in to znotraj vsakega posameznika. Dejstvo je, da vsi vemo, v svojih srcih, kaj je prav in kaj ni. In ravno zaradi tega je toliko več razburjenja med ljudmi zaradi nepravičnosti, ki se dogajajo. In vendar s tem, da se nad tem pritožujemo ne bomo naredili ničesar. Pritoževanje je zelo priljubljen šport našega ega in s tem, ko se pritožujemo nad ljudmi ali nad situacijami, ko nergamo nad tem kako nepravično je življenje, pravzavprav ne naredimo nič dobrega, le krepimo svoj ego in naš občutek, da imamo prav mi in da se vsi ostali motijo.

Povezanost je tista, ki nas lahko reši iz te situacije v katero drvimo. V tej situaciji je tisto, kar moramo razumeti to, da smo kjer smo predvsem zaradi notranje ločenosti. Ločili smo se od sebe, v družini, znotraj družbe. Povezanost na kakršen koli način v duhu dobrobiti je tisto, kar moramo ponovno obuditi.

Kot družba smo prevzeli mišljenje, da zmagovalec vzame vse. Tekmovanje se začne med otroci in namesto da bi naučili povezanosti in sodelovanja, jih spodbujamo k temu, da je le eden zmagovalec, vsi ostali pa izgubijo. Pozabili smo na vrednote, ki jih uči zlato pravilo, da vedno narediš drugim to, kar želiš da drugi naredijo tebi. Dandanes opazujem starše, ki se hvalijo z dosežki svojih otrok, s tem kaj vse si privoščijo in kaj vse lahko kupijo. Neravnovesje se čuti med sosedi in v družinah, kjer so ljudje med seboj skregani in si nagajajo. Naučiti se moramo WIN-WIN načela, da je s sodelovanjem to kar je dobro za tebe dobro tudi za druge. Da delamo, namesto samo zase, za odnose, za povezanost. Celostnost in celovitost vključuje zavedanje kaj odločitve povzročajo celoti in ne le kakšne so koristi za nas.

Želim si spodbuditi povezanost in dobrodelnost. In ker povezani in združeni lahko dosežemo več, vas vabim, da se mi pridružite.
Pred meseci sem začela s srečanji Anam Cara, vsakič na drugo temo, ki jih želim sedaj odpreti za vse, ki želite širiti zavedanje. Delo z namero bo toliko bolj del vsakega srečanja, saj želim skozi namero skupine pozitivno vplivati na dogajanje v družbi, ki nas obdaja. Zato vas vabim, da se mi pridružite v živo ali na daljavo. Tokrat se bomo srečali v petek 20.8. na temo povezanosti, pravičnosti in dobrodelnosti.

Poleg tega bo v Templju Divine zaživela knjižnica odprtega tipa, kar pomeni, da bodo na voljo knjige, ki si jih lahko izposodite za nedoločen čas in jih nato vrnete, da so na voljo tudi drugim. Z veseljem bomo sprejeli vaše knjige, ki jih želite podeliti z drugimi, da zaokrožijo in se vrnejo nazaj. Odprto knjižnico želim postaviti z namero fair play, zaupanja in izmenjave. Kajti zavedam se, da sta nevednost in ignoranca največji oviri na poti v celostnost, zato želim ponuditi možnost vsem, ki radi berejo, da si lahko izposodijo knjige in da jih delimo s kar največ ljudmi. Na vseh srečanjih boste lahko pokukali med police in vsakič s seboj odnesli eno knjigo. Vabljeni!

Z namero, da pravičnost in dobrodeljnost spet najdeta pot v srca ljudi, da se povežemo in ustvarimo svet povezanosti po katerem vsi hrepenimo vas pozdravljam.
Namaste
Taja

Pogled z neba

2011-07-26T10:27:00.003+02:00

Gledala sem franconsko dokumentarno oddajo o tem kaj vse počnemo s planetom in kako se to kaže v resničnem življenju mnogih po svetu. Zastrupljanje jezera v Keniji zaradi gojenja vrtnic, ki jih lahko kupimo v trgovinah po vsej Evropi, morje smeti v oceanih, ki ubijajo na tisoče delfinov, želv in albatrosov na Havajih, smetišča na čudovitih plažah, ki jih morje izpljune na kopno. Bolečina je bila izjemna in je zarezala globoko.

Pa ne zaradi Zemlje. Pogosto rečem in še vedno stojim za tem, da nas Zemlja le opazuje, ko bomo presegli njene meje, bo le parkrat kihnila in se stresla in človeštvo verjetno ne bo preživelo. Kako graciozno je Zemlja prevzela svoje mesto tiste, ki nam je vodnica na tem popotovanju v ozaveščanje sebe. Univerzalni zakoni pravijo; Kot je zgoraj je tudi spodaj in kot je znotraj je tudi zunaj. In vsa situacija, ki jo opazujemo, če znamo gledati s prave perspektive v resnici odslikava nas same. Mi smo tisti, ki se dušimo in utapljamo v lastnih smeteh, ki plavajo v naši notranjosti. Mi smo tisti, v katerih plavajo pesticidi in uničujejo notranje življenje, kot v jezeru v Keniji. In mi smo tisti, v katerih plava brozga plastike in v naših fizičnih telesih zavzema vedno več prostora, kar povzroča lakoto mnogih. Duhovno lakoto. Kot je zunaj, je znotraj in kot je zgoraj, je spodaj.

Zavedam se, da je vse, kar čutim, moja bolečina in ne Zemljina. Bolečina zanikanja, nesprejemanja, potiskanja v notranjosti, bolečina ob tem, ko se skrivaš za lepo fasado, ker si tako naučen. In vem, da vse to kar gledam zunaj sebe, morje plastike, v resnici moje morje plastike, ki ga moja podzavest ne more sama razgraditi, ampak se moram s tem soočiti zavestno. Gre za čustva, prizadetosti, travme, ki jih nosim v sebi kot plastiko. Ko ta odsev vidim navzven, se še bolj zavem, koliko je te svinarije navznoter. Gledam kolektivno nezavedno, vse, kar si ljudje kolektivno nočemo priznati, nočemo sprejeti in se vsak dan v večjih količinah manifestira v fizični realnosti naše Zemlje. In hvaležna sem, da si upam pogledati, kajti ko vidim resničnost, ki se odslikava zunaj mene, vedno znova dobim navdih, da se lažje s stvarmi soočam navznoter.

Ne zdravimo planeta, zdravimo sebe, če znamo pogledati na drugačen način. In verjetno je res prišel čas, da se soočimo z vso to brozgo plastike v sebi in jo recikliramo. Kajti, kot pravijo mnogi, lahko svet spremenimo le od znotraj navzven, saj smo z njim neločljivo povezani. In zaradi te vezi, se naša notranja sprememba odseva tudi v svetu zunaj nas.

Ne glede na vse, sem še vedno optimist. Še vedno verjamem, da bomo zmogli kot človeštvo vsi skupaj narediti ta korak, ki bo zaradi medsebojne povezanosti vsega, vplival na vse okoli nas. In vendar se zavedam, da lahko stvari delam le pri sebi in sem hkrati navdih drugim, da naredijo spremembo pri sebi.

I Believe.

Namaste
Taja

Pasji dnevi in odpiranje Siriusovih vrat

2011-07-08T09:14:00.006+02:00

Pasji dnevi so se po starem koledarju začeli s 3. julijem in so trajali vse do 22. avgusta. Izraz so prevzeli tudi drugod in po nekaterih razlagah, ki so v veljavi v Ameriki, so to dnevi med 3. julijem in 11. avgustom, v starem Rimu so menili, da je so pasji dnevi od 6. julija do 17. avgusta. Letos so v Ameriki začetek pasjih dni praznovali 7.7.2011.

V Evropi se je pozneje uveljavilo, da se pasji dnevi začnejo 23. julija in trajajo štiri tedne, do 23. avgusta. Za takšno natančno opredelitev ne nujno vročih dni, vsekakor pa pasjih, je astronomska razlaga. Gre za podnebno razporeditev na severni polobli, še posebno pogosto ga uporabljajo na območju Sredozemlja, čeprav so o pasjih dnevih govorili že v starem Egiptu.

Po 20. juliju začne na nebu s Soncem vzhajati tudi zvezda Sirius v ozvezdju Velikega psa, velika sijoča zvezda belorumene barve, ena najsvetlejših zvezd, ki je izjemno pomembna za razvoj astronomije, imenujemo pa jo tudi pasja zvezda. Že stari Rimljani so bili prepričani, da vročino povzroča prav Sirius, ki je bil pes velikega lovca Oriona. Diana, boginja lune, lova in gozdov, ki je bila zaljubljena v Oriona, je ponesreči ubila svojega ljubimca. Da ga ne bi nikoli pozabila, ga je s psom vred pripela na nebo. Pes pa je eden tistih simbolov, ki imajo pri ljudeh različne pomene, in najpogosteje ga povezujejo s tem, da prinaša nesrečo, da je povezan z demoni, ki samo škodujejo, pa tudi sicer je v številnih simbolih povezan s smrtjo. To še zlasti velja za Evropo, kjer pri Germanih čuva vhod v Niflheim, ki je kraljestvo mrtvih in dežela teme.

V tem času odpiranja Siriusovih vrat, Sirius izgine v sijaju našega sonca. Obe nebesni telesi sta v konjunkciji in skupaj vzhajata. Starodavni zvezdogledi so bili mnenja, da vročina prihaja s strani najsvetlejše zvezde na nebu, v kombinaciji s Soncem, kar je ustvarilo najbolj vroč del leta. Čeprav je Sirius bolj vroč od našega Sonca, je predaleč, da bi njegova vročina dejansko vplivala na vročino na našem planetu.

V starem Egiptu so na Sirius gledali kot na darovalca življenja. Kajti vedno, ko je Nil začel poplavljati, se je Sirius na nebu pokazal malo pred vzhodom Sonca. Ko je zvezda zašla na zahodu je izginila za 70 dni (nekje konec maja po sedanjem koledarju), preden se je zopet pokazala na vzhodu. To je Egipčanom predstavljalo čas smrti in ponovnega rojstva. Egipčani so ta proces prekopirali v svojih pogrebnih ceremonialih. Ko je kralj umrl, so njegovo telo mumificirali, nato pa so ga pokopali v grobnici. Celoten ceremonial pokopa je po običajih potekal 70 dni po smrti, ko je kralj "ponovno vstal" med zvezdami.(Izbrano po radijskih zapisih Damond Benningfield).

Na prvi dan Siriusovega ponovnega vzhoda so Egipčani napovedovali, kakšna bo tisto leto žetev. Če se je Sirius prvič po 70 dneh pokazal kot svetla sijoča zvezda na nebu, so pričakovali obilno žetev. In če je bila podoba Siriusa na nebu motna ali je bila zvezda rdeča, je to napovedovalo slabo žetev.

Pasja zvezda, Sirius je poznana tudi kot duhovno sonce in je v ezoteričnih tradicijah srce našega fizičnega Sonca. Med pasjimi dnevi, ko Sirius izgine v naše Sonce, bi lahko rekli, da naše fizično sonce objema naše duhovno sonce. Po tej nebeški združitvi se zgodi ponovno rojstvo ali ponovno vstajenje. Gre za obdobje, ko Sirius izgine z neba, kar sovpada z mitom, da se Isis skrije dokler ne rodi svojega sina, Horusa.

Sirius je v egipčanski mitologiji poosebljena Isis, imenovana tudi Sothis, sestra in žena boga Osiriza, ki ga na nebu najdemo kot Oriona. Sirius je bil pri Egipčanih astronomsko osnova za celotni religiozni sistem, ki so ga ustvarili. Pravijo, da vsi veliki avatarji in energija evolucije izhajajo iz Siriusa. Povezujejo ga s kristusovo energijo, saj je ena najsvetlejših zvezd na nebu.

Sirius na svoji poti po nebu vsakih 365,25 dni ponovno vzide z našim Soncem, kar je brez primere v svetu astronomije, saj to ustreza točno enemu sončevemu letu. Starodavni Egipčani so poznali ta izjemen odnos med našim sončnim sistemom in Siriusom in so zato svoje novo leto začenjali s prvim dnevom, ko je Sirius vzšel s Soncem.

In danes še vedno, čeprav se večina ljudi na svetu tega ne zaveda, naše praznovanje novega leta 1.1. sovpada s starodavnim ritualom v čast vrnitve Siriusa na svojo najvišjo točko na nebu ob polnoči. Skozi stoletja so opazovali, da se je 1. januarja Sirius postavil na svojo najvišjo točko na nebu, kar je pomenilo, da so bile njegove energije direktno nad nami in so tako najmočneje vplivale na naša življenja v svoji čistosti in pristnosti. Že tisočletja, po vsem svetu praznujemo ob polnoči to vitalno povezavo, to novo energijo, ki jo z radostjo in novim upanjem pričakamo točno opolnoči. (Vir: Theresa Humphrey)

25.7. je poznan kot dan brez časa v majevskem koledarju in po tem dnevu, se začne novo leto, zato 26.7. praznujemo Odpiranje Siriusovih vrat, povezavo z Isis in energijo ponovnega vstajenja, spominjanja naše prave, pristne narave. Vabljeni!

Namaste
Taja

Apokalipsa zdaj?

2011-07-01T13:29:00.009+02:00

Ah ja, strahovi. Skoraj kogarkoli vprašaš, v teh časih, izkuša neke vrste zlom. Osebni, na partnerskem področju, poslovno, finančno. Dejstvo je, da se k duši običajno obrnemo takrat, ko nič drugega ne funkcionira več. In v časih v katerih živimo v zunanjem svetu vlada kaos. Videti je, kot da se bliža konec sveta in vendar je tako le videti! V resnici ni konec sveta, temveč začetek novega. Duša je v vseh kulturah veljala za aspekt božanskega ženskega dela. In zanimivo je, da deluje v tandemu in v skladu z modrostjo boginje. Duša sveta je bila pogosto opisana kot Sophia, kot modrost. O spremembah, ki smo jim priča danes, je Rudolf Steiner daljnega 1911 zapisal: "Iz svojih duš moramo izkoreniniti strah in teror pred tem, kar k nam prihaja v prihodnosti... V prihodnost moramo zreti s popolno mirnostjo nad vsem, kar utegne priti in razmišljati moramo o tem, da karkoli že pride s strani Zemlje oz. sveta, je polno modrosti."

Seveda je strah prisoten, vendar nič manj kot prihod Sophie, ki je arhetipsko povezana z apokalipso. Dvakrat je po starih zapisih močna nuja po povezanosti z dušo sveta v ljudeh skoraj pripeljala preporod v modrost na našo Zemljo in vendar se je obakrat stvar izjalovila. Apokalipso predstalja znana številka 666. Trevor Ravenscroft in T. Wallace-Murphy sta raziskovala zgodovino te številke skozi zgodovino sveta, na osnovi raziskav Rudolfa Steinerja.
Ugotovitve sledijo; da je leto 666 v Perziji zaznamovala ustanovitev akademije Jurdi-Shapur. Akademija je bila ustanovljena kot odgovor na zapiranje grških akademij oziroma filozofskih šol, ki jih je ukinil cesar Justinian, ki je želel pomesti z vsem pred krščanskim znanjem. Izgnani grški filozofi so potovali v Perzijo, kjer so odprli novo akademijo. In tukaj se je zgodila bistvena sprememba v usmeritvi in nameri akademije, saj se je zgodil preskok iz razumevanja, da je telo le substanca duše v bolj tehnično medicinski pogled na človeški organizem. Znanje fizičnega sveta kot dela duše sveta se je spremenilo v čisto materialno fiziko. Prvo pojavo Sophie so zatrli in rodila se je znanost, namesto povezanosti znanosti, umetnosti in religije.

Dvakrat 666 je bilo leta 1332, ko naj bi se Sophia pojavila drugič in tudi tokrat je bila zatrta. To je bilo leto, ko je Philip the Fair zatrl gibanje Vitezov Templarjev, reda, ki je bil zvest Sophiji. Templarji so uvedli prvi sistem kreditov, ki je v resnici zametek današnjih bank. Zanimivo je to, da nikoli niso uporabili profita zase, temveč so prispevali k skupnosti tako da so gradili katedrale, bolnišnice, podpirali so umetnost in dobrodeljnost. Ker so želeli priti do denarja, ki so ga Templarji imeli, je prišel ukaz, zaradi katerega so pobili večino Templarjev. Sophia je bila zatrta in namesto povezanosti z dušo sveta je Philip ustvaril začetek ekonomije kot ustvarjanje profita namesto prispevanja k svetu in služenja svetu.

Trikrat 666 je bilo leta 1998. To leto je bilo znano kot leto svetega Duha. Januarja 1998 je Rev. Francis J. Peffley v publikaciji edition of the Arlington Catholic Herald objavil, da je kot pripravo na leto 2000 papež John Paul II v apostolskem pismu, "Tertio Millennio Adveniente" to leto oznanil kot leto svetega Duha, z obnovljenim razumevanjem pomena svetega Duha za krščansko cerkev. Tisto kar mnogi ne vedo pa je, da je cerkev v svetega Duha pravzaprav skrila božanski ženski del, boginjo modrosti, znano kot Sophijo ali mati Marijo. Kajti le tako so ohranili sveto trojnost očeta, mati in sina. Kar naj bi se zgodilo v tem obdobju je združenje in povezanost znanosti, umetnosti in religije in še bolj pomembno, to kar je to leto prineslo je osredotočenost na individualnost, namesto na sistem. Nevarnost pred katero smo vsi skupaj je v tem, da bi hoteli kot se je v preteklosti že zgodilo, dušo sveta uporabiti v osebne namene in ne v dobro celotnega sveta. Če naj bi se to zgodilo, se bo strah sveta povečal, kar lahko pripelje do dejanske fizične apokalipse. Če je duša, globina, misteriji, sanje, domišljija, kvaliteta, lepota, povezanost in celostnost nekaj, kar izkoristimo in apliciramo le na osebno dušo in ne na dušo sveta, smo iz stališča zunanjega sveta vsi fundamentalisti. Osredotočenost le nase je narcizem. In narcizem najhujše vrste, ki smo mu priča danes je, ko ljudje uničujejo stvari, da jih ne bi imeli drugi. "Če tega ne morem imeti jaz, potem tudi nihče drug ne bo imel tega."

Prvič se je želja po vedenju in modrosti večne duše izjalovila v začetek materialistične znanosti in drugič v ekonomijo za lastne potrebe, namesto v služenje duši sveta, kaj nam bo prineslo v tretje? Zanikanje duše sveta v tretje nam utegne prinesti, kot prvič materialistično znanost brez duše in drugič ekonomijo brez domišljije, virtualno realnost kot imitacijo duše sveta. Virtualna realnost imitira fantazijo, domišljijo, sanje, kreativnost, notranjost duše in vendar se obrača proti svetu. Virtualna realnost je ustvarila občutek, da je svet popolnoma nepomemben in vas naredi odvisne. Dušo zniža na nivo zabavljaštva in tako zunanji svet prepustimo izkoriščanju.

Povezanost znanosti, umetnosti in religije, ki je v tem času omogočena je v resnici ogrožena, ponovno. Prvi aspekt enosti je bil poškodovan ko se je znanost obrnila stran od duše sveta. Danes se vendarle na tem področju nekaj premika, saj se znanost in medicina ponovno zanimata za dušo. Drugi aspekt je bil poškodovan, ko se je umetnost ustvarjanja stvari v svetu, ki izraža dušo namesto tega obrnila k ustvarjanju denarja. In tudi tukaj se nekaj premika, ko se svet, v katerem so dominirale ekonomske zadeve, sesuva in se ustvarja nov občutek za ekonomijo, ki naj bi bolj skrbela za svet. Tretji aspekt pa lahko poškudujemo s tem, ko vzamemo notranji svet posameznika za edini tempelj duše. Z nepriznavanjem duše sveta, lahko uničimo tretjo priložnost, da ustvarimo povezanost in združenost v en ocean, katerega izraz je vsak posameznik na tem svetu. Preseči narcizem, ki se razbohotil preko vseh meja je tisto, kar moramo storiti, vsak v sebi. Kajti svet spreminjamo od znotraj navzven.

Nam bo tokrat uspelo? Kot vedno je vse na nas, na vsakem posamezniku. In kot je v Harryju Potterju lepo rekel prof. Dumbledor: "Kdo smo v resnici ne kažejo naše sposobnosti, temveč naše odločitve."

Namste
Taja

Ko te preplavi ... navdih

2011-06-29T16:37:00.004+02:00

Uau kako seka tale mrk, ki se še bo zgodil. Se vidi, da smo že v fazi tri dni pred mlajem. Kreativna energija preplavlja vse možne kanale in dogaja se toliko, da z velikim navdušenjem in hvaležnostjo komaj "folgam". Prihajajo projekti ala "you are on the Mission from God (za tiste, ki ste gledali film Blues Brothers)". Hkrati pa se razkrivajo in odkrivajo razumevanja vse moje dolge poti do tukaj, kjer stojim danes. Neizmerno hvaležna sem za vse, kar me je pripeljalo do tukaj in ko takole uravnovešam situacije, dogodke in ljudi, ki so mi pridstavljali izzive v mojem življenju si ne morem kaj, da ne bi čutila globoke ganjenosti in hvaležnosti. Svetost, ki preveva mojo notranjost je neizmerna in sedaj resnično razumem z vsakim vlaknom svoje Biti, kaj pomeni sezuti čevlje na svetih tleh, kajti danes vem, da so vsa tla sveta in da ni mesta v Vesolju, kjer Boga ne bi bilo. Moja terapija ponižnosti je nedvomno obrodila sadove, hkrati pa mi je prinesla določene uvide, ki bi jih želela deliti z vsemi vami, ki ste v mojem življenju virtualno ali preko osebnih stikov.

V zadnjem času se kar vrstijo vprašanja mnogih, ki so z mano že res dolgo, kakšna je čisto zares razlika med vsemi tehnikami, ki sem jih delala, predvsem pa mnoge žuli razlika med Reconnection in Theta Healingom. Ko sem opravila tečaj pri Ericu Pearlu, mi je dal mnogo potrditev in kot sam pravi, nam je odprl vrata, skozi katera mora nato vsak stopiti sam. Namera, ki sem jo dala ob odhodu s seminarja je bila; Bog rabim ozadje, razloži mi, kako ta stvar resnično deluje. Kajti na seminarju teh odgovorov ne dajo. Eric pravi, da je čisto ok, če rečeš, da ne veš. In načeloma se z njim strinjam. Vendar mi je Tom Kenyon pred njim dal kost za glodanje, ko je rekel, da je izjemno pomembno, da sta v nas zadovoljeni tako leva kot desna polovica možganov. In da leva, racionalna polovica ne spusti v desno polovico, kjer stvari izkusimo, če ni zadovoljna z razlagami oz. nima dovolj informacij. Dejstvo, ki ga pogosto slišimo je, da moramo združiti in povezati razum in srce, da lahko vstopimo v realnost svoje duše. In zato sem si dopustila, kar je bistvena podrobnost, da do mene pridejo informacije o ozadju.

Deepak Chopra je bil tisti, ki mi je odprl oči v zvezi z mnogimi stvarmi. Ena od najpomembnejših za mojo današnjo temo pa je opis treh ravni obstoja, v katerih ljudje delujemo. Prva je fizično materialna realnost v kateri živi velika večina ljudi in kjer ne obtaja nič drugega razen trdnih, fizičnih stvari. Druga realnost obstoja je kvantna, ki obsega energijo in informacije ali z drugo besedo govorimo o srcu in o razumu. Tukaj ni nič otipljivega in iz te ravni izhaja velika večina tehnik, ki jih poznamo, tudi Theta Healing in Reiki. Tretja raven obstoja je raven nelokalne inteligence ali večne duše, kot jo imenuje Deepak. Raven iz katere vse izhaja, velik ocean katerega val smo. In to je raven duše. To je raven na katero se povežeš skozi osebno ponovno povezavo. Ko si priča, opazovalec, ko samo si in hkrati si del druge in prve ravni, obstajaš celosten in celovit na vseh treh ravneh hkrati.

Sama prepoznavam še eno bistveno razliko od vsega, kar sem delala do sedaj. Vse tehnike gradijo na paradigmi spreminjanja, to pomeni, da se moraš spremeniti, izpuliti stvari iz sebe, odrezati stvari, jih zamenjati ali se naučiti nekaj kar nimaš. Vendar vse to gradi na paradigmi, da je z mano nekaj narobe, zato moram to "nekaj" v sebi popraviti. In ko popravim še samo tole reč, bom popoln, sprejet, skratka ok. Energija, ki je zadaj za večino tehnik, pa tega sploh ne prepoznavamo je, da nismo v redu taki kot smo. In vsaka tehnika obljublja, da bomo s pomočjo te tehnike pa popolni.

Resnica je, da smo že popolni. Resnica je, da smo že božanski, taki kot smo. Ne moremo se spremeniti, ker ni kaj spreminjati. JA res pa je, da se moramo sprejeti v vseh svojih aspektih. Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da iščemo ugodje in zavračamo bolečino. In tako zanikamo in se borimo z bolečino in poveličujemo ugodje. Samo poglejte malo okoli sebe in prepoznali boste kako je naravnana družba.

Sama sem v iskanju sebe v prvi fazi in nato spreminjanju sebe vedno znova naletela na razočaranje, ker sem pričakovala več kot sem dobivala. In problem ni bil v tehnikah, temveč v meni. Svojo energijo sem dajala stvarem zunaj sebe v upanju, da bom našla sebe. Tehnike in ljudi sem dajala na piedestale, sebe pa v klet. Druge sem precenjevala, sebe pa podcenjevala, kajti vedno, ko v nekom prepoznaš neko kvaliteto, ki je sicer del tebe, pa tega ne prepoznaš in zato človeka začneš oboževati to isto kvaliteto v sebi zanikaš. In tako sem dolgo časa zanikala sebe. In od vseh bolečin je največja ravno bolečina izdaje samega sebe. In ko sem postala mojster v izdajanju sebe, me je iz te paradigme ven vrgla iniciacija v dušo. Iz paradigme spreminjanja sem vstopila v paradigmo sprejemanja. In to je proces, ki se dogaja na kolektivnem nivoju, vse kar je potrebno je, da prepoznamo, da je vse že v nas, tako dobro kot slabo, da vse objamemo kot del sebe in integriramo. Spremenil se je moj pogled na svet. Postala sem bolj opazovalec, priča sama sebi. In nato je prišlo vedenje in razumevanje uravnovešanja, ki pomaga, da stvari objameš v sebi po tem, ko se jih zaveš in si jih prilastiš. In danes sem neizmerno hvaležna vsem, ki so me kalili na poti, Angelski terapiji in Doreen Virtue, pa Theta Healingu in Vianni, pa RPT-ju in Simonu, ki mi je pokazal, kaj je moja pot, kajti s tem, ko sem hotela slediti njegovi, sem pravzaprav prepoznala, kaj mi manjka in to skozi Reconnection objela v sebi. Hvaležna sem vsem, ki ste bili in ste del moje poti. Hvaležna sem svojemu geniju za vodstvo. Hvaležna sem za vse vpoglede in za vedenje, ki prihaja iz moje notranjosti. Zdaj vem, da sem na pravi poti. Zdaj namesto na piedestale ali v kleti ljudi, dogodke in sebe raje dajem v srce, v svoj notranji dom, mojo zlato zvezdo. Zdaj vem, kaj je moja misija in s hvaležnostjo in ponižnostjo ji sledim.

Namaste
Taja

Odnosi so naši templji

2011-06-17T20:22:00.003+02:00

Odnosi so, kot so bili včasih templji, namenjeni temu, da duhovno rastemo. Končni cilj je v obeh primerih isti, doseči enost zavesti. Neizogibno smo vsi del iste vesoljne zavesti, pravo razodetje pa se zgodi, ko smo to povezanost pripravljeni odkrivati vsak dan znova in znova in znova. Kajti, če se tega zavedamo ali pa ne, smo v odnosih neprestano. V ogledalu odnosov spoznavamo sebe, v vseh svojih različicah. Tako tisti, ki jih ljubimo, kot tisti, ki v nas vzbujajo odpor, so ogledalo nas samih. In to je včasih zelo težko sprejeti.

Običajno ljudi, ki jih občudujemo, postavljamo na piedestale. In vendar imajo enake pozitivne lastnosti kot mi, le da se nam zdi, naš apercepcija je, da so še boljši, da jih imajo več kot mi. Zato sebe postavimo v klet, njih pa na piedestal in s tem zanikamo te lastnosti v sebi. Želimo si njihove družbe, saj si podzavestno predstavljamo, da bomo tako morda bolj v stiku z lastnostmi, ki jih pri teh ljudeh občudujemo. In tako začnemo zanikati sebe še bolj. Pomanjšujemo se in ponižujemo sami sebe, namesto, da bi prepoznali te lastnosti kot svoje in bi se zahvalili osebi, ker nam je pokazala vse te lastnosti, ki so naše.

Druga stran istega kovanca pa se pokaže skozi ljudi, ki nas odbijajo, ker odsevajo tiste slabe lastnosti, ki jih pri sebi zanikamo. Tako ljudi podcenjujemo in jih dajemo v klet. Ob njih se počutimo boljši in se tako postavimo na piedestal. Vendar resnično velik odpor kaže na dejstvo, da si s to osebo delite tiste lastnosti, ki jih sami pri sebi ne želite priznati. Ko boste sami pri sebi pripravljeni sprejeti vse te lastnosti, vas taki ljudje enostavno ne bodo več razburjali.

Spoznanje, da so drugi vedno odsev nas samih, vsak odnos postane orodje za razvoj naše zavesti. Vedno ko čutimo naboj v plus ali v minus to samo pomeni, da nismo v ravnovesju v sebi in da se moramo uravnovesiti.

Ko boste naslednjič spoznali nekoga, ki vas bo očaral, se vprašajte, kakšen je razlog za to. Kaj vas je očaralo? Njegova milina, lepota, eleganca, moč, iskrenost? Vse to je tudi v vas. In če boste pozorno spremljali sebe skozi odnose z drugimi, boste vedno bolj postajali resnični, pristni jaz.
Enako pa velja tudi za vse tiste, ki so vam zoprni. Da bi postali avtentični, pristni jaz, morate v sebi sprejeti tudi svoje manj lepe lastnosti. Osnova narave je namreč ravno v sobivanju nasprotnih vrednot.

Večinoma ljudje svoje življenje preživijo v zanikanje svoje temne plati in hkrati te temne plati projicirajo na ljudi okoli sebe. Ljudje, ki nenehno privlačijo v svoje življenje "napačne" ljudi, ki jih izkoristijo, jih okradejo, trpinčijo ali karkoli drugega, kar označujemo kot "temo" v resnici ne privlačijo do sebe teme, temveč le, da temnih aspektov sebe niso pripravljeni sprejeti. Vsak odnos je priložnost, da bolj celostno objamete sebe, da odkrijete skrite in še neodkrite dele samih sebe. Vse kar opazimo pri drugih in na to reagiramo, kar pomeni, da ima ta lastnost nek naboj najsi bo pozitiven ali negativen, je v nas samih. Šele ko pogledamo v ogledalo odnosov, lahko sebe vidimo celostno.

Samo takrat, ko ljudje mislijo, da so dobro in zlo, prav in narobe lastnosti, ki jih sami nimajo, se pojavi sodba. Ko smo pripravljeni sprejeti svoje svetle in temne lastnosti lahko začnemo zdraviti sebe in svoje odnose. Nihče nima samo dobrih ali samo slabih lastnosti. Celoviti smo in v nas je oboje. Prav celovitost omogoča širši dostop do vesoljnega jaza, naše esence.

Namaste
Taja

Potresi

2011-06-02T09:09:00.002+02:00

Ko sem danes zjutraj na FB prebrala, da je bil potres v Čilu, me je stisnilo pri srcu. Ko sem pripravljala junijsko številko Namarie sem napisala med napovedi, da predvsem za 1.7. astrologi napovedujejo potrese in potem mi je zmrznil računalnik. Vse kar sem napisala sem izgubila in to sem vzela na znanje, da morda ni modro, da o tem pišem. No pa se je začelo že kar s prvim mrkom od treh. Pretreslo me je, ker se mi je potrdilo to, kar sem že konec maja, ko sem pripravljala prispevke to zaznala, pa sem raje zanikala v sebi.

Potresi so samo odsev nas, ljudi, prebivalcev Zemlje. Kajti preko povezave Zemlja-srce-možgani-celice vplivamo na Zemljo z vsem, kar je v nas, z vsemi svojimi čustvi-mislimi-občutki. In ko mi ljudje rečejo, da zdravijo Zemljo se samo nasmehnem, ker Zemlja se zdravi sama, mi le zdravimo sami sebe, skozi projekcijo, ki jo vidimo v Zemlji.
To kar počnemo z gozdovi delamo svojemu imunskemu sistemu, svojim pljučam, ki skrbijo za reciklažo zraka. Kar počnemo z vodami, delamo sebi, svoji krvi in svojim notranjim tekočinam. Svojim ledvicam, svojemu črevesju. Nič ni zunaj nas, vse je v nas.

In notranji potresi, in pretresi, ki se dogajajo v ljudeh se preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja kažejo v našem zunanjem svetu kot potresi in pretresi po svetu. Naše notranje bitke in vojne, ki jih bijemo v sebi se kažejo v svetu kot zunanje vojne in bitke, ki jih gledamo. Sami sebi smo najhujši sodniki in to sojenje gledamo zunaj sebe.

In če kdo misli, da lahko temu ubeži ali pa se temu izogne, se moti. Kajti vse spremembe, ki jih dela Zemlja, ki se dviga v novo zavest moramo zaradi povezave Zemlja-srce-možgani-celice narediti tudi vsi mi. In vse kar naredimo mi preko povezave celice-možgani-srce-Zemlja vpliva na naš planet. In ker nas nam lenoba kot eden izmed sedmih demonov prepričuje, da lahko zavlačujemo, zavlačujemo že 11 let. To kar delamo danes, naj bi v idealnem svetu naredili pred letom 2000. Tak je bil plan. Pa ga nekako nismo izpolnili. Zato je zdaj tako intenzivno in ljudje dihajo na škrge, ker zdaj gre pa zares, prej smo imeli izbiro, zdaj pa Zemlja dela svoje. Lahko gremo vštric z njo ali pa se borimo, se upiramo, brcamo in grizemo, pa s tem samo otežujemo popotovanje zase.

Zato dragi moji prepoznajte strahove. Soočite se s svojimi strahovi, kajti preprečujejo vam zavestno povezavo s srcem in z Zemljo. Globoko dihajte, kajti tako boste šli ven iz zakrčenosti. Povežite se z Zemljo in Univerzumom. Soočite se s samopomembnostjo, vsi šamani pravijo, da je to tista zver, ki jo moramo vsi narediti za zaveznika. In kot pravijo mistiki, letite pod radarjem, bodite skromni in ponižni. Le tako ste lahko vse, kar ste.

Kajti žrtvovati moramo vse kar smo, na svojem notranjem oltarju v srcu, da iz pepela vstane feniks, novo bitje moči, nova povezanost, novo zavedanje.
Imejte se radi. In uravnovešanjte svoje notranje potrese in kataklizme. Tako bomo tudi v zunanjem svetu šli čez tole prehodno obdobje precej bolj lahkotno.

Ni več časa, da bi se zanašali na druge in čakali, da bo to naredil nekdo namesto nas. VSI moramo narediti to, vsak v sebi!

Želim vam prijetno in mirno popotovanje, čeprav v turbulencah ali na makadamski cesti .
Namaste
Taja

Naša ogledala skozi starše

2011-05-26T12:31:00.003+02:00

Ste opazili, da se v naših življenjih vedno znova pojavljajo ljudje, ki nam odsevajo vedno ene in iste zgodbe, ene in iste izzive, s katerimi se ne moremo pomiriti in jih objeti v sebi? In tako se ljudje poslužujemo vedno iste metode - zamenjujemo ljudi, ki nam niso všeč z novimi.
Ste morda opazili, kako se stvari odvijajo, ko sprejememo tisto, kar nas žuli pri drugih v sebi? Ljudje se "spremenijo", čeprav se v resnici ne spremenijo oni temveč se spremenite vi ali pa odidejo iz vašega življenja.

Verjetno edini odnos, ki ga v resnici nikoli ne zapustimo do konca je odnos med starši in otrokom. Ta odnos nosimo v sebi in ga manifestiramo v vseh različicah, definitivno ga vsi doživimo na relaciji jaz - otrok in moji starši - oče, mati. In ob tem sploh nima veze ali so starši še v vaših življenjih, ali ste jih sploh poznali ali so pokojni. To kar je ob tem zanimivo je, da v resnici naš odnos do staršev odseva in je ogledalo odnosa, ki ga imamo do boga.

O tem govori peto ogledalo esenske tradicije, ki pravi, da so nam naši starši skozi življenje pokazali sisteme prepričanj, ki jih imamo do božanske matere in božanskega očeta. Naši starši nam odslikajo naš odnos do božanskega očeta in matere. V našem odnosu do staršev se pokažejo naša prepričanja o tem, kaj menimo, da bog pričakuje od nas. Prav tako se pokaže zakaj živimo svoje življenje kot ga živimo.
Ko se pritožujemo nad svojimi starši se pogosto ne zavedamo s kakšno brezhibnostjo nam starši držijo ogledalo. Ljubezen, sprejetost in spoštovanje, ki jih pričakujemo in si želimo od svojih zemeljskih staršev odslikavajo naša iskanja potrditve, ljubezni, sprejetosti in spoštovanja s strani naše božanske matere in očeta.

Tisto kar nam niso povedali je, da skozi zemeljski odnos s svojimi starši zdravimo svoj odnos s svojimi božanskimi starši. In ko imamo svoje otroke pogosto pozabimo, da so nas izbrali kot duše za svoje starše z istim razlogom, da jim brezhibno držimo ogledalo, v katerem odkrivajo vsa pričakovanja, za katera verjamejo, da jih ima do njih bog.

Morda je čas, da namesto boja izberemo hvaležnost. In da namesto udrihanja po starših v smislu kako so nas zaj....i prepoznamo, da gre za našo izbiro in naše učenje.

Čas je, da spoznamo resnico. In ta resnica je, da moramo sprejeti vse dele sebe in da smo v svoji esenci popolni. Čas je, da se začnemo kreirati in da zavestno izbiramo svoje odzive. Objemite ta del v sebi, objemite svoje starše v sebi. In po alkemičenm zakonu kot zunaj, tako znotraj, kot znotraj, tako zunaj se bodo naši odnosi z zemeljskimi starši spremenili.

Pomembno je, da ljudi nehamo postavljati na piedestale ali jih dajati v klet, da nehamo biti očarani nad njimi ali razočarani nad njimi, da nehamo precenjevati ali podcenjevati in gremo enostavno v srce. V srcu smo vsi enaki. V srcu samo samo smo. Božanski!

DIVINE.SI

Izbira in strah

2011-05-25T11:19:00.009+02:00

Čustvo je vibracija. Ljudje vzorce vibracij shranjujemo v tekočih kristalih naših tkiv v telesu. Kvaliteta čustev je kot val, vzorec energije, ki objema našo DNK in jo aktivira. Živimo v intenzivnem energijskem momentu, ki močno vpliva na fizično strukturo našega telesa. Prvič v zgodovini človeštva živimo v telesih, ki se istočasno fizično spreminjajo. Telo dviga svojo vibracijo in s tem spreminja svojo fizično osnovo. Do sedaj je bila naša osnova silicij, sedaj pa se ta osnova spreminja v litij. Litij spremeni komunikacijo med živčnimi končiči in izboljšuje počutje, zato vam morda v zadnjem času bolj ustrezajo kristali kot sta sugilit, kunzit ali pa turmalini in ne več kvarci.

Dogaja se prehod v človeški zavesti. Ob tem, ko se magnetizem na Zemlji spreminja se osvobajajo vzorci energije, ki so bili stoletja kot zlepljeni v naši celični zasnovi. Možnost imamo, da spremenimo stare vzorce in da ustvarimo nove vzorce zase. V tem procesu moramo preseči polarnosti v sebi in prehod o katerem govorimo je transcendenca v popolnoma novo energijsko polje. Resnica je, da svojo prihodnost kreiramo zdaj. Transcendenca polarnosti se dogaja ob tem, ko živimo v svetu polarnosti in sistem spreminjamo ob tem, ko še vedno živimo v sistemu. Smo hkrati opazovalci in opazovani. Hkrati smo tisti, ki izvaja prehod in ki doživlja prehod. Misli, čustva in občutki spreminjajo kemijo našega telesa skozi NAŠO IZBIRO!

Srce je prvo, ki prejme informacijo s strani Zemlje in Vesolja, se uskladi na nove ritme in to posreduje možganom, ki to posredujejo naprej našim celicam. Ko spreminjamo svoja občutja, se spreminja naša kemija v telesu in naša biologija. S svojimi molitvami, kar občutki nedvomno so, spreminjamo Zemljo in Vesolje, saj smo v direktni povezavi z njima.

Strah je eden tistih vzorcev, ki najbolj moti to povezavo med Zemljo-srcem-možgani-celicami. Ustvarja magnetno motnjo v resonanci Zemlja-srce-možgani-celice. In strah ima mnogo mask. Ko identificiramo osnovne univerzalne strahove v sebi in jih preobrazimo, se osvobodimo in se bolj povežemo s sabo, z Zemljo in z Univerzumom. Težava je v tem, da strah preprečuje resonanco s svojo izvorno bitjo. In naša izbira je ali izberemo ljubezen ali strah.

Ko smo prišli na ta svet, smo se uspešno priklopili na številne strahove. Verjamemo, da so naši. Vendar je vse kar moramo storiti to, da jih presežemo.
Uravnovešanje polarnosti s hvaležnostjo nam omogoči, da presežemo sodbe, obsodbe, kritiziranje in strahove, ki jih nosimo v sebi.

IZBIRA JE! Zato izberite!

Uravnovešanje polarnosti

2011-05-24T13:57:00.002+02:00

Svet je zgrajen na principu dualizma. Živimo v svetu polarnosti, kjer ima vsaka stvar svoje nasprotje tema in svetloba, radost in žalost, dobro in slabo, pozitivno in negativno. Vsako ravnovesje v naravi se lahko poruši, s pretiranim nagibom na eno ali drugo stran. In vsak dogodek, ki ga izbiramo ima dve tirnici ugodno in neugodno. Ko se vam nekaj dogaja, ko nekaj doživljate se sami odločate, kako boste dogodek videli. Če ga vidimo pozitivno ae avtomatsko usmerjamo na pozitivno tirnico in nezadovoljstvo vas bo vedno usmerilo na negativno tirnico. Vendar v preseganju dualnosti, ki vodi nazaj v Enost, dosežemo nevtralni položaj, notranjo harmonijo, uravnovešenost, izpolnjenost. Skozi doseženo nevtralnost v sebi začutimo povezanost s svojo esenco, pristnostjo, virom ali svojo dušo. Preko uravnovešanja polarnosti v sebi razvijemo sposobnost izbire, da vzpostavimo harmonijo, kreativno uporabljamo svojo inteligenco, dvignemo samozavedanje, izmojstrimo svojo dušno izbiro in presežemo dvojnost. Nehamo se boriti z različnimi deli sebe in se objamemo taki kot smo, v vseh svojih različicah.

V tem izjemnem času, v katerem živimo, imamo možnost, da presežemo polarnosti svetlobe in teme, pozitivnega in negativnega s tem, da oba dela objamemo kot izraz sile. Izjemnost našega življenja je v tem, da moramo preseči paradigmo polarnosti svetlobe in teme med tem, ko živimo v svetu polarnosti svetlobe in teme!

Ključ je v integraciji posameznih polarnosti. Sočutje je ključ, ki smo si ga pustili iz preteklosti skozi zapise, da bi dosegli to pomembno nalogo. Transcendenca dualistične zavesti skozi integracijo polaritet in realiziranje Enosti je cilj vseh resničnih duhovnih disciplin.

In kot vedno me moja duša pelje po poti, kjer spoznavam, da se je vse, kar se je dogajalo v preteklosti zgodilo z namenom. In ko objemam starodavno egipčansko znanje o polarnostih oplemeniteno z esenskimi zapisi o tehnologiji sočutja se stvari zlagajo v mozaik vedenja in modrosti.

Hvala drage moje, za spodbudo in navdih, da sledim svoji poti in sem, kar sem božanska!

Portal 444

2011-04-22T08:51:00.005+02:00

Čas v katerem smo je že pod vplivom prehoda konec meseca, ki so ga Kelti praznovali kot praznik, ki slavi zunanjo rast, novo življenje in izvorno energijo stvarjenja.

22.4.2011 je portal 4:4:4 kar pomeni, da se intenzivno prizemljujejo stvari in sončeva jang energija je na poti k višku svoje aktivnosti. Lahko bi rekli, da je obdobje med polno luno in naslednjim mlajem v maju posvečeno povezovanju moške sončeve energije z žensko lunino energijo, konec koncev je bila polna luna v tehtnici, ki simbolizira ravnovesje obeh sil.

Letošnja velika noč se je premaknila globoko v april in tako boginjo Ostaro pripeljala bliže k Beltainu, kar simbolično predstavlja še eno znamenje uravnovešanja sil moške in ženske energije.

Mitološko gledano bog in boginja na 1.maj dosežeta puberteto in se zavesta svoje spolne energije. Beltane je povezan s poroko, z iskanjem partnerja. Polja so blagoslovili za dobro žetev. Beltane je čas veselja. Pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Vse življenje se razodeva kot obdobje divje rasti, ki je na višku.

Beltain predstavlja slavljenje življenjske sile, obilne plodnosti mame Zemlje in nas samih. Predstavlja zadnjo stopnjo v dejavni jang, sončevi fazi v ciklu leta, preden doseže svoj višek ob poletnem sončevem obratu. V tem času je tančica med svetovi zelo tanka, še posebej ob zori in ob mraku, gre za vmesni čas, čas prehodov. Gre za obdobje v letu, ko simbolično gledano vstopimo v svetlobo, ko stopimo v stik z vilinskimi svetovi in elementali Zemlje, z devami in zmajevo silo prebujenih zemeljskih energij.

Kar izkušamo v zadnjem času in bo do konca meseca še zelo aktivno je nadgradnja namena portala 444, ki se je sprožil v začetku meseca in se danes udejanja že tretjič. Vsakič na drugem nivoju srčne čakre. Tako smo se sprehodili skozi moški in ženski princip boga in boginje, ki z zadnjim aspektom svete trojnosti (4.4.2011, 13.4.2011 in 22.4.2011) aktivira otroka v nas samih, ki se rojeva iz združenosti in povezanosti očeta in matere. Imamo možnost, da z polnosti integriramo svoje višje srce in vstopimo v svojo zlato zvezdo, prisotnost JAZ SEM ali svoj dom. Vse to vodi v novo paradigmo medsebojnih odnosov, z večjim zavedanjem sebe in večjo notranjo povezanostjo, ki se odslikava tudi v zunanjih odnosih. Čas je, da postanemo starši svojemu notranjemu otroku in z večjim zaupanjem in samostojnostjo stopimo po svoji poti. Čas je, da z zavedanjem kreiramo sebe in nehamo iskati sebe, kajti tukaj smo že celostni, celoviti in popolni. Smo, kar smo - božanski.

Ravno zaradi tega sem dobila navdih ali notranje navodilo, naj danes pripravim meditacijo povezovanja vseh treh aspektov srčne čakre v četrti aspekt zlate zvezde. Ko smo doma, vse iluzije odpadejo in vidimo resnico, takrat lahko izkusimo resnično ljubezen, ki nima nič skupnega z iluzijo romantične ljubezni, ki je tako popularna v našem svetu.

Ko uravnovesimo energijo moškega in ženske v sebi skozi nižjo srčno in srednjo srčno čakro, žarek olivno zelene barve in smaragdni žarek, se rodi turkizni žarek božanskega otroka, ki pomlajuje in regenerira naše fizično telo. Turkizna se v naši fizični materiji skondenzira v zlato. Če listič zlara pogledate proti soncu boste videli, da je turkizne barve. Ravno zaradi tega vam danes ob strani stoji frekvenca Aqua Aure, kristal kvarca, ki je alkemično obdelan z zlatom in je zato turkizne barve. Več o njem si lahko preberete v starejši številki Namarie (poiščete jo v arhivu biltena Namarie). Gre za povezovanje troedinosti božanskega v vsakem posamezniku. In vendar kot vemo je pomembno, da smo prisotni tukaj in zdaj in smo priča temu, kajti tja kamor gre naša pozornost, tam imamo rezultate!

Pomembno je, da objamemo sebe in se ljubimo taki kot smo, v duhu navodil oraklja iz Delfija moramo; Sponati sebe, biti kar smo in ljubiti sebe! Pomembno je sprejeti vse dele sebe, kar ojača vaš notranji ustroj in vas poveže z zavedanjem Enosti v sebi in skozi sebe. Višja srčna čakra nosi s seboj jasnost in preprostost, ljubezen enostavno samo je. V tem času je preseganje vseh omejitev ključno in to da presegamo vse tehnike in vso iluzijo zunanjih pomočnikov, brez katerih mnogi menijo, da ne zmorejo živeti.
Beltane nas intenzivno kliče naj stopimo v svetlobo, svojo lastno luč in bodimo to kar smo - svetloba. In energije v tem zadnjem tednu pred praznovanjem so posvečene zavedanju vsega, kar je kot "krama", kar nas teži in vleče navzdol.

Zato vas danes vabim, da se nam pridružite v Spomladanskem čiščenju, v zavestnem odlaganju in preseganju vsega, kar ne potrebujemo več na svoji poti. Z ozaveščanjem in zavedanjem kaj je v nas imamo priložnost, da to presežemo, dosežemo transcendenco.

Če ne boste mogli biti z nami v živo, se nam v mislih pridružite ob 19.30 uri in se osredotočite na svoje srce, na vse tri aspekte in spremljajte kako se povezujejo v čisto zlato, v notranje sonce Ra. In to sonce odda žarek, ki zasije skozi Zemljo in skozi Centralno sonce. Enostavno samo bodite v tej kozmični združitvi, uravnovešanju, v kozmičnem objemu zlata in srebra, ki ustvarja platino in vas povezuje z ljubezenijo Vira. In ta Vir je v vas. Gre za izvir, ki ga očistimo in ki začne ponovno žuboreti in voda iz tega izvira je pravzaprav nektar amrita, pijača nesmrtnosti. All is ONE.

Stopite iz svoje duhovne omare na svetlo in stopite v svojo luč, bodite kar ste božanski! Tukaj sem kot vaša priča in opazovalec, da potrdim in pritrdim spremembi in transcendenci in z izjemno hvaležnostjo in izpolnjenostjo vas pozdravljam na poti v kreiranje sebe.

Namaste
Taja

Spoznajte sebe!

2011-04-21T13:44:00.003+02:00

Prav neverjetno je, koliko izgovorov imamo, da ne počnemo tega, kar imamo radi, kar nam je ljubo in kar si želimo početi. Živimo v času, ko moramo dojeti, da si moramo dovoliti in dopustiti, da se nam dogajajo najboljše stvari, kajti mi smo tisti, ki ustvarjamo svet v katerem živimo.

Že pred časom sem spoznala, da imamo na voljo dva načina kako živeti svoje življenje;
tako da smo odgovorni za svoje odločitve in izbire ter pilotiramo sami
ali pa smo na avtopilotu.

Ko prevzamemo odgovornost za svoje izbire to enostavno pomeni, da imamo sposobnost izbire odgovora oziroma odziva na situacijo.

Paradigma žrtve pa je osnovana na odzivanju na okoliščine, ko okoliščine, položaj ali naučeno krivimo za svojo situacijo in smo na avtopilotu. Tisti, ki imajo občutek, da so žrtve, ne sprejemajo odgovornosti za svoje izbire, imajo občutek, da nimajo nadzora nad seboj in ne upravljajo s svojim življenjem in usodo. Običajno za svoj položaj krivijo druge ljudi, okoliščine ali celo zvezde.
Dejstvo je, da sami izberejo, pa naj bo zavestno ali nezavedno, da jih naučeno in okoliščine nadzirajo. Tako so pod vplivom fizičnega okolja (vreme) in družbenega okolja (obnašanje drugih). Svoje čustveno življenje izgrajujejo na obnašanju drugih do njih ter dovoljujejo, da drugi nadzorujejo njihove slabosti. Ko rečejo, da niso odgovorni za izbire, iz sebe naredijo nemočno žrtev. V takem primeru se spravijo v negiben položaj v pomožnosti negativni situaciji. Običajno se pritožujejo, sitnarijo in kritizirajo druge, vendar to njihovo obtoževanje le poudari slabosti tistih nad katerimi se pritožujejo. Tako izhlapi vsakršna možnost, da bi pozitivno vplivali na situacijo.

Edina možnost, če želite situacijo izboljšati je, da spremenite tisto, nad čemer imate nadzor – sebe. Edina pot je pot vase in tako nehate preoblikovati druge in se začnete ukvarjati s svojimi lastnimi slabostmi. In tako morate najprej spoznati sebe - kdo sem?
In tukaj je izjemno pomembno razumevanje refleksije, odsevov, ki vam jih kažejo drugi in kako to prepoznati v sebi. Skozi življenje ustvarjate medsebojne odnose, ki vam odsevajo nazaj tiste stvari, v povezavi s katerimi imate naboj.
Ste opazili, da v svoje življenje prikličete tisto, kar najmanj izbirate, da bi doživeli? V svojem nesprejemanju ustvarite naboj in ta naboj to pripelje v vaše življenje.

Ko se le odzivate na situacije in ne sprejemate odgovornosti za izbire, živite svoje življenje brez notranjega žara, navdiha in brez strategije, kako v svojem življenju živeti svoj najvišji potencial in svoj »klic«.

V življenju gremo skozi tri faze; v prvi opravljamo svoje delo, v drugi gradimo kariero in v tretji fazi se odzovemo na svoj »klic« in smo to kar smo.
Večina ljudi svoje življenje preživi brez da bi spoznali svojo usmeritev, svoj namen in svoj »klic«. Če ne poznamo svoje usmeritve, potem ne moremo biti svetilnik drugim.
Najprej moramo vedeti kaj želimo v življenju, kaj nas navdihuje, kaj je naš notranji klic? Kaj je tisto, kar nas izpolnjuje?
Izpolnitev ne pomeni, da ne delate napak, vendar če jo že naredite, jo naredite z užitkom, ker veste kaj počnete v življenju in se iz svojih napk tudi veliko naučite. Tako sprejmete svoje omejitve in si hkrati priznate svoje potenciale. Vse je v popolnem božanskem redu.

Več na to temo v novem seminarju Spoznaj sebe! v maju.

Namaste
Taja

Božansko ravnovesje

2011-04-18T23:15:00.001+02:00

Prepoznati moramo svoje mesto na tem svetu. Ničesar ni potrebno popravljati, vse je popolno tako kot je. Odkriti je potrebno svojo veličastnost in magnetizem in si dovoliti, da sije od znotraj navzven. Dolgo časa sem se ukvarjala s stvarmi, ki so bile po moji presoji »slabe« in jih je bilo potrebno zamenjati, nadomestiti, preobraziti. Nato sem spoznala, da je to le moja perspektiva, moj pogled, moja sodba.

Življenje je kot magnet in pomembno je, da objamemo oba njegova pola. Odvisnost družbe v kateri živimo je ideja, da živimo samo pozitivno stran magneta in hočemo odžagati negativni pol. Pozabljamo, da so v temi, pod kupom nepomembnih stvari skriti zakladi, ki čakajo, da jih odkrijemo.
Dolgo časa sem želela odžagati negativni pol in živeti samo pozitivnega, pa se nekako ni izšlo. Nato sem začela spoznavati in objemati oba dela svojega magneta, pozitivno in negativno. V naravi obstajata oba hkrati in simultano in ker sem del narave, sta oba v meni – hkrati.

Spoznala sem, da je moje telo, moje življenje in vsa materija narejena iz elektromagnetnih resonančnih valov. Večino materije je prazen prostor, ostalo pa so polja vibrirajočih valovanj. Vse je vibracija. In mi smo sistemi, ki vibrirajo na določeni frekvenci. Sestavljeni smo iz čiste svetlobe, iz valovanj, ki vibrirajo. Svetlobni val ima svoj vrh in svojo dolino, pozitivno in negativno fazo. Svetlobni val ima oboje, pozitivno in negativno fazo, ki skupaj v ravnovesju sta svetloba. Ne vsak zase, skupaj.
In enako so v meni pozitivna in negativna čustva. Prepoznala sem, da je iskanje sreče, radosti in zadovoljstva neločljivo povezano s polarnostjo nesreče, žalosti in nezadovoljstvom. Takrat sem spoznala, da je izpolnitev tista, ki samo je. Začela sem odkrivati svoje skrite zaklade. Kot je svetoval orakelj v Delfiju sem začela spoznavati sebe, biti to kar sem in ljubiti sebe. V vseh svojih različicah.

Božansko ravnovesje enostavno samo je. In ljubezen vznika iz ravnovesja v nas samih. Ljubezen je sestavljena iz dveh delov; podpore in izziva. Oboje se dogaja hkrati. In ker ste vseskozi v božanskem ravnovesju je vedno v vašem življenju kdo, ki vas pomanjšuje in hkrati nekdo, ki vas poveličuje. In tukaj nismo zato, da bi imeli prav, da bi sodili, tukaj smo zato, da izkušamo ljubezen. Vsakič, ko se zanihate v pozitivno ali negativno čustvo, razsipate svetlobo in svoj energijski potencial kajti greste v sojenje in razsojanje. In ko svojo percepcijo vrnete v ravnovesje, greste v ljubezen in izkušate svetlobo. Takrat se zaveste stvari takih kot so in ste prisotni tukaj in zdaj. Ko sta radost in žalost v ravnovesju, bolečina in užitek, pozitivno in negativno, ko so polarnosti sintetizirane, postanejo ljubezen.

Na svetu nismo, da bi živeli kot enostranska bitja, objeti moramo oba dela sebe. Tukaj smo kot ljubezen, ki objema oba pola. In to počnemo nenehno, nikoli ni konca. Ko zaključimo z eno lekcijo se začne naslednja. Vedno znova in znova. Karkoli naredimo, dobro ali slabo, pozitivno ali negativno, nam to služi, saj nas uči o ljubezni. In ko si dovolimo biti človeški in objamemo svojo človeškost, se približamo božanskemu.

Namaste
Taja

Rojstvo novega

2011-04-14T20:02:00.004+02:00

Nekje sem izjavila, da sem končno polnoletna :) tudi v svoji duhovni rasti. Lahko bi rekli, da sem v svojem 18-letnem iskanju sama sebe bližje polnoletnosti in spoznavam, da je bistvo življenja v čudoviti celovitosti.

In kot se ob polnoletnosti spodobi se je rodilo nekaj čisto mojega. Po dolgoletnem iskanju zunaj sebe in nato še bolj zagrizenem iskanju znotraj sebe sem dojela, da je bistvo življenja uravnovešenost in izpolnjenost.
Vsak človek ima v sebi dva pola, kot magnet, pozitivnega in negativnega. Večina nas išče pozitivni pol in bi najraje odžagali negativni pol. In vendar vsak od njiju igra svojo vlogo v tej igri, ki jo imenujemo življenje. V vesolju vlada čudovito ravnovesje med nasprotujočimi si poli. In tako moramo objeti obe polarnosti, z obema polovicama, ki tvorita celoto.

Dejstvo je, da nas življenje, ko se prevzamemo potisne navzdol in nam pristriže perutke in nam takrat, ko smo na dnu pošlje oporo. Intuicija v nas si vseskozi prizadeva, da bi se prebudili in si dopustili, da v sebi spoznamo božansko brezhibnost in uravnovešenost.

Kot je pred 2000 leti izjavil Jezus, je najtežja stvar od vseh, ki jih ljudje počnemo ta, da mislimo misli angelov in da delamo, kot delajo angeli. Konec koncev smo angeli.

In brezhibni smo taki kot smo, že zdaj. Smo uravnotežena celota polarnih nasprotij in okolica je le odsev nas samih. To, da je svet, ki nas obkroža le naša refleksija že vemo, hkrati pa si pogosto ne dopustimo, da bi prepoznali, kar vidimo. Vseskozi smo v priprošnjah in življenje je le odsev odgovorov na naše priprošnje s strani Boga.

Skozi vzpone in padce me je življenje naučilo ravnovesja, da vedno uravnovešam stvari sproti. In to je tisto, kar se rojeva skozi popolnoma moje pristope, vedenja in izkušnje. Že v maju bosta na voljo dve od treh notranjih popotovanj v Božansko Bitje, kar vsak od nas je. Prvo popotovanje se bo začelo s srečanjem z notranjim genijem.

Do konca aprila pa je na voljo 5 različnih tretmajev v "svetlobnih komorah" za
1. celično regeneracijo,
2. sprostitev in znižanje stresa,
3. integracijo in notranjo povezanost vseh aspektov biti,
4. povezavo s svetlobnim telesom,
5. povezavo z notranjim soncem svoje duše.
Tretmaji 30-45 minut so na voljo s 50% popustom. V aprilu 33€.

Namaste

Taja

Ekonomija nove dobe

2011-04-06T08:24:00.004+02:00

Ljudje se me pogosto spraševali zakaj je potrebno plačati za moje usluge, ko pa delam z duhovnimi temami? Zakaj že? To sem se dolgo časa spraševala tudi sama. In bolj ko sem poskušala ljudem objasniti zakaj, bolj nenavadni so bili odzivi.

Potem sem dojela ... ker sem tega vredna! Reconnection je naredil velik preobrat v moji percepciji in konec koncev je vse v percepciji. Vreden si toliko, kolikor ti misliš da si vreden. Zato pravijo, da vsak sam sebi postavlja ceno.

Vendar je trajalo še nekaj časa preden sem zares dojela. Skozi stranko, ki mi ni plačala za to, kar sem ji naredila. Bila mi je resničen blagoslov, kajti dojela sem principe nove ekonomije.

Dejstvo je, da če pogledamo v svetu okoli sebe, da večina ljudi živi v narcistični družbi, kjer skrbi vsak zase in za svojo rit kot rada reče moja mama. V resnici večina pričakuje, da bo dobila nekaj za nič. In na temu temelji celotna naša družba. Od tega, da ljudje drug drugega okoli prinašajo in ne plačujejo za storitve ali stvari, ki jih prejemajo, do najvišjih inštanc v državi. Vse poteka po istem principu.

Ljudje se ne zavedajo, da je vse energija. Denar je energija, je le sredstvo za izmenjavo energije na fizični ravni. V pravični izmenjavi narediš nekaj in za to dobiš nekaj, vrednost tvoje storitve pa se izplača v denarju, ker je tak naš dogovor.

Ko prejmeš nekaj in nisi plačal za to v resnici nisi prejel, na energijskem nivoju. Zato tega ne ceniš, ker ne čutiš, da bi karkoli prejel. S tem ko nisi ničesar dal v izmenjavi, v resnici sploh nisi prejel. In v mojem konkretnem primeru gospa čaka na rezultate, ker ko rezultati bodo bo koker plačala. Vendar rezultatov ne bo, ker jih ne spusti noter, ne pusti jim do sebe s tem, ko ni naredila izmenjave nekaj za nekaj. Ko plačaš, potrdiš, da si nekaj prejel. Ko nam je Erik to povedal na seminarju pred pol leta mi to ni kaj dosti povedalo, me je pa navdihnil, da sem šla v raziskovanje.

Narcizem nas torej sili, da poskrbimo sami zase in služimo sebi. In kaj je na drugi strani, ker so vse stvari v polarnostih in vse je v ravnovesju?
Na drugi strani imamo tiste, ki dopolnjujejo narciste, altruiste, nesebičneže, ki dajejo za nič. In tako imamo tiste, ki pričakujejo, da bodo dobili nekaj za nič in na drugi tiste, ki dajejo za nič. Idealno. Vsi se polinkajo med seboj in eni se razburjajo da nič nimajo in drugi se pritožujejo nad tem kako zanič so usluge KER SE NIČ NI SPREMENILO! In ker se niso pozdravili, ker niso sprejeli zdravljenja, ker ga ne cenijo in vrednotijo, ker so ga dobili zastonj in niso vložili nobene energije, da bi karkoli dobili. Da se razumemo, izmenjava energije lahko poteka tudi drugače, denar je dogovorjeno sredstvo za izmenjavo energije v storitvah, vendar občasno kdo tudi ozdravi, ker je izmenjala nekaj za nekaj.

Ko smo v odnosu jemanja za nič in dajanja za nič se pojavijo zamere, izgorelost, ljudje se pritožuejejo in obsojajo, se primerjajo in tekmujejo. In vendar se stvari vedno bolj polarizirajo.

Meni je trajalo 18 let, da sem dojela načela pravične izmenjave in načela nove ekonomije. Torej dokler ne daš nekaj za nekaj, v resnici ne prepoznaš, da si karkoli dobil. Zato se Reconnection vedno plačuje vnaprej in v celoti, kajti le tako lahko dobiš v celoti izmenjavo. Samo tako prepoznaš, da si nekaj prejel in CENIŠ to, kar si prejel.

Najbolj pomembno je, da smo hvaležni, ko plačujemo in izmenjujemo, kajti s tem SPREJEMAMO. Vsakič, ko s hvaležnostjo plačate za zdravljanje, ga tudi sprejmete. Prepoznate, da ste nekaj sprejeli. Ko mi je moj mentor William Spear pred osmimi leti rekel, naj bom hvaležna za vse kar dajem, ga nisem razumela, kaj je mislil s tem, danes mi je kristalno jasno.

Ekonomija nove dobe je pravična izmenjava nekaj za nekaj. In ko s hvaležnostjo dajemo denar v zameno za stvari, storitve, smo na energijskem nivoju odprti za sprejemanje vsega, kar nam to prinaša. V pravični izmenjavi nekaj za nekaj sprejememo in prepoznavamo vrednost tega.

In če vas zanima več in tudi to, kako stopiti iz tega vrtiljaka in vstopiti v pravično izmenjavo, kajti kot sem rekla na začetku je vse stvar percepcije vas vabim na vikend seminar Uresničite svoje sanje!

Jaz sem ...

2011-04-05T12:39:00.002+02:00

Poznate občutek, ko se ena vrata v življenju zaprejo in stojite pred odprtimi novimi vrati, pa si ne upate stopiti skoznje?

In potem sami sebe sabotirate, se malce ponižujete, postavite koga na piedestal in mislite da ste majhni in nepomembni? In potem tekmujete z njimi, se primerjate z njimi in nikoli niste dovolj dobri.

In še vedno stojite pred odprtimi vrati, in duša še vedno čaka.
In nato spoznate, da ste se pustili poniževati, ste v besu in si zaobljubite, da boste stvar spremenili. In najdete nekoga, ki vas postavi na piedestal. Nekoga, od kogar ste bolj pomembni in na kogar lahko projicirate svoje neljubljene in nesprejete dele. V tej vlogi vi ponižujete druge, se pritožujete nad njimi in se čutite večvredni.

In še vedno stojite pred odprtimi vrati, in duša še vedno čaka.

Ali ni čas, da stopite skozi vrata, v neznano, v svoje srce in namesto, da ljudi okoli sebe klasificirate kot tiste, ki jim hočete biti podobni, jih imitirati, kopirati in jim slediti ali tiste, ki jih sodite, obsojate in nočete imeti z njimi ničesar, jih raje sprejmite v srce take kot so.

Dojela sem pomembnost notranje tehnologije, kajti samo od znotraj lahko naredim spremembo. Iz sebe navzven. In zato ne potrebujem nobene motivacije od zunaj.

V svojih osemnajstih letih rasti sem dolgo časa sem živela v prepričanju, da lahko spremenim svet okoli sebe in predvsem ljudi okoli sebe. Potem sem dojela, da nikogar ne morem spremeniti. Naslednja faza je bilo razodetje, da so vsi okoli mene le refleksija mene same in to skozi sedem odsevov, ki jih moram prepoznati v sebi. Nato em šla v spreminjanje same sebe. In nato sem končno dojela, da je dovolj trpinčenja sebe, dovolj je procesiranja in razkrivanja in iskanja. Čas je za ustvarjanje. Konec koncev sem kreator svojega življenja. IN osemnajst let na poti rasti, čas je, da postanem polnoletna :) LOL

Ko postaneš hvaležen za življenje, ki ga živiš, z vsemi vzponi in padci, ko dojameš, da je rast v tem, da vsakič znova razkriješ novo polarnost v sebi in jo uravnovesiš in da se to nikoli ne konča, kajti to je rast in to je nenehen proces, si dovoliš, da samo si. In hvaležnost za to kar je, ti odpre srce. In v tvoje življenje vstopi ljubezen. In ljubezen prinaša še več ljubezni. In ljubezen odpre navdih in navdih preplavi tvoje srce in dušo. In ti samo si.
Ljubiš, kar delaš in delaš, kar ljubiš. Vedno bolj si v stiku z navdihom v sebi, vedno večjo gotovost čutiš v sebi, ko hodiš po svoji poti.

Zdaj razumem izjemno izobilje, ki mu pravimo življenje. Sedaj sem, kar sem.

Nikoli ni prepozno, da uresničite svoje sanje. In vsi imamo svoje sanje v sebi. Vsi jih poznamo, le da si jih ne upamo živeti. Zakaj že? Občutki krivde in strahu?
Dojela sem, da je moja misija živeti od znotraj navzven, biti kar sem, sanjati in živeti svoje sanje. Če vas zanima kako uresničiti in živeti svoje sanje, se vidimo čez vikend :)

Jaz sem, kar sem - božanska.

Povezovanje v sebi

2011-03-25T12:05:00.004+01:00

Danes je materinski dan. Dan, ki je povezan tudi z mati Marijo in njenim oznanjenjem, da bo čudežno rodila Jezusa. Tisto kar je na simboličnem nivoju modro narediti je, da se povežete s svojim arhetipom matere, ki je v vas.
Arhetip matere je tisti, ki nam pomaga, da imamo notranjo razsodnost in sposobnost odpuščanja. Ohranja življenje. Kreira. Neguje. Manj je znano, da je to arhetip, ki nas iniciira v spremembo in preobrazbo, drži nam namreč temelj, skupaj z očetom, ki nam da podporo in nam pomaga postaviti osebne meje.

In to je čas, ko smo bolj povezani z angelskim svetom, z enakonočjem je nastopila vladavina nadangela mihaela in nova energija ognjenega značaja, kajti tukaj stopi v ospredje, arhetipsko gledano naš notranji bojevnik. In bojevnik predstavlja plemenitost.

Enakonočje nam je pripravilo platformo za ponovno povezovanje v sebi, kajti gre za kelski praznik povezovanja in združevanja. Obe polovici v nas, tako tema kot svetloba, sta v ravnovesju, kar nam daje možnost, da se celostni in celoviti premaknemo naprej. V tem času se energija od znotraj prenaša navzven, duh se sidra v materijo. Gre za mogočen čas plodnosti in rojstva. Iz povezovanja prihaja novo življenje.

Dogajanja v svetu nam zrcalijo vsa tista področja, kjer stvari še nismo uravnovesili in četudi si mnogi želijo, da bi se stvari nehale ali se vsaj skrile izven njihovega dometa so tam z namenom, da nam odkrivajo in razkrivajo nas same.
In dokler ne bomo te lekcije vzeli v sebi, jo bomo zunaj sebe le krepili in ojačevali. Vsi skupaj - vsak s svojim delčkom strahu v sebi.

Čas je, da izberemo povezanost in združenost vseh delov sebe v sebi samem. Povezanost predstavlja dokončno izpolnjenost, enost, ki se nahaja v vseh stvareh in je mogoa le kot predaja lastnega jaza. Gre za prepuščanje in dopuščanje, za sprejemanje vsega, kar ti je namenjeno po božanskem načrtu.
In olajšanje je izjemno, ko si dopustiš, da samo si, v vseh aspektih sebe.

Vstopili smo v tisti del leta, ki simbolično predstavlja pozornost, budnost in akcijo. Stojimo na pomembnem prehodu v ciklu leta, kjer lahko izberemo, da obudimo svojo kraljevskost, veličastnost in najvišji potencial. Lahko pa izberemo popačenje, ki vodi v občutek žrtve, izničenje in podcenjevanje svojih talentov in sposobnosti. Lahko izberemo svoj avtentični in pristni jaz ali pa svoj ego, svetlobo ali temo, ljubezen ali strah. Izbira je v rokah vsakega posameznika. In ne pozabite, kaj piše v prerokbah, eni bodo vnebovzeti in njihovi bratje in sestre ne, izbira bo v rokah vsakega posameznika, in to je resnica!

Leto 7 kovine prinaša spremembe in teh bo res veliko. Nedvomno mesec marec razkriva energije, ki bodo prisotne v celem letu, vse do februarja 2012, ko vstopimo v nov cikel, zato nam dobro napoveduje dogajanje skozi vse leto. In ne pozabite, da smo se z 9.3. premaknili v zadnjo galaktično noč po majevskem koledarju, kar bo na površje prineslo vse kar je še v temi.

In vendar se hkrati s tem, ko vse razpada povezujemo tudi z novimi možnostmi in novimi energijami. S tem, ko si dovolimo in ozaveščamo svojo temo vase vnašamo vedno več in več svetlobe, vsak dan, non-stop.

Naj bo tranzicija nežna in soočajte se s svojimi izzivi na lahkoten in milosten način. In uresničite svoje sanje! Sedaj je idealen čas za to, čeprav morda navzven ni videti. Vsaj ne še :) Ali pač.

Moj moto je JA! jasna namera in akcija.

Naj bo božanskost v vas in z vami.
Namaste
Taja

Kaos

2011-03-17T07:41:00.004+01:00

Khaos prihaja iz grščine in pomeni izvorno praznino, prostor. Kaos je izjemno močno orodje in vsi ljudje imamo sposobnost ustvariti kaos v svojem življenju. Pogosto ustvarimo kaos takrat, ko se želimo nečemu izogniti. Običajno kaos ustvarjamo takrat, ko se nam resnica preveč pribljiža.

Kaos ima energijo, da naredi spremembo, hkrati pa s seboj prinaša uničenje, kajti če hočemo nekaj ustvariti moramo najprej nekaj "uničiti" oziroma odpustiti iz svojega življenja. Največji izziv s katerim smo soočeni v tem času je, da namesto da zbežimo, vstopimo direktno v kaos. Pri kaosu gre za obliko neorganiziranosti.

Dejstvo je, da v tem trenutku želimo živeti v dveh svetovih hkrati - v zunanjem svetu in notranjem svetu naše duše. Od božanskega želimo vodstvo, ki nam bo zagotovilo, da bomo varni v zunanjem svetu, hkrati pa nismo pripravljeni sprejeti in izkusiti božanskega. V resnici želimo, da so angeli in bog z nami, vendar pod našimi pogoji in na način kot si ga mi predstavljamo. Vendar božansko stvari rešuje na svoj način. In spremembe običajno ustvarjajo kaos, če nismo sprejeti in objeti sprememb, ki se nam dogajajo.

Kaos torej odpira nove poti in nove možnosti, je ravno toliko kreativen kot destruktiven. Kaos je tudi izraz božanskega. In božanski kaos odpira okna prostoru za novo, je okno spremembe. Predniki so verjeli, da znaki in vizije prihajajo iz božanskega kaosa. Če se bojimo česarkoli, ustvarjamo kaos, da ne bi videli resnice. Pogosto nas je strah vodstva, ki ga dobimo, vodstva, ki izhaja s strani božanskega. In tako izberemo, da gremo skozi življenje tako, da ustvarjamo zmešnjavo, se pritožujemo in kričimo. Naša izbira je ali gremo skozi življenje kriče ali radostno.

Kaos pomeni, da se vaše življenje spreminja. Sprejmnite spremembo! Sprememba, ki se dogaja se dogaja zato, ker je potrebno ponovno nastaviti svoj notranji kompas. Dogaja se mi, da dobim navodila preden se stvari začnejo dogajati in tudi tokrat so mi decembra moji vodniki dali navodilo, naj ponovno nastavim svoj notranji kompas. Temu je sledilo vikend popotovanje vase, ki se je v treh mesecih izkristaliziralo v coaching in v vodenje kako uresničiti svoje sanje. Na plan prihajajo moje sanje, vse kar sem sanjala kot majhen otrok, zdaj se dogaja - big time :)

Zato ne bojte se sprememb, stopite skozi kaos in enostavno bodite to kar ste.

In ne pozabite, sprememba je konstanta, je dejstvo življenja, vse se nenehno spreminja.

Časi v katerih živimo nas silijo v to, da najdemo sami sebe in da živimo svoje sanje. Ko razpada vse v zunanjem svetu je to zelo jasen znak, da moramo po vodstvo in usmeritev nazaj vase. Gre tudi za to, da se nehamo zanašati na stvari v zunanjem svetu. Dejstvo je, da pričakovanja ne prinašajo tega, kar želimo, nič ni samo po sebi umevno, vse je stvar izbire.

Zato izbirajte modro in v skladu s svojo življenjsko namero, življenjsko misijo. V prihodnjih mesecih pripravljam vikend popotovanje Ponovno nastavite svoj notranji kompas z navodili kako uresničiti svoje sanje!

Just do it!

Čas tranzicije, čas sprememb

2011-03-16T09:56:00.004+01:00

Z dogodki na Japonskem smo čisto zares vstopili v novo dobo, kakorkoli jo že imenujemo. Po Zemlji se širi val sočutja in topline, kot odziv na šok in neizmerno izgubo, ki jo čutijo mnogi. V tem času velikih izzivih se dogaja sprememba kolektivne paradigme, kajti ob takih katastrofah, se nam zelo močno razjasni to, kar je v življenju posameznika resnično pomembno. Kaj so vrednote, ki ostanejo, ko izgine vse fizično, ko izgubiš tebi ljube, ko ostaneš brez vsega? Gre za trenutek, ko se vsi, zavestno ali nezavedno sprašujemo, kaj nam resnično nekaj pomeni? Kaj nam pomeni največ?
Povezanost, sočutje, ljubezen, toplina?

Prižigamo sveče po vsem svetu in vendar, kaj je simbol sveče, ognja, plamena? Upanje, jasnost, povezanost, toplina, ljubezen,... Ne moremo zanikati darov, ki nam jih take katastrofe prinesejo, če si dovolimo čutiti. To je trenutno največji izziv, čutiti.

Naša kultura je prepojena z razumom in to kar se mora vzpostaviti je ravnovesje med razumom in srcem o čemer govorijo vsi. In vendar je razlika med enim in drugim pristopom v tem, da je razum povezan z voljo in delovanjem od zunaj navznoter, s potrebo po spreminjanju, sojenjem, obsojanjem in kritiko ter delovanjem. Medtem, ko je srce povezano z namero in delovanjem od znotraj navzven, s sočutjem in čutenjem, sprejemanjem, odpuščanjem in bivanjem. Dovolj je, da samo si. In tega ti nihče ne more razločiti. To ali čutiš ali pa ne čutiš - v srcu.

Sočutje je pot, po kateri nas pot vodi v tem kaotičnem času in sočutje v sebi skriva mnoga darila, za katere je čas, da jih prepoznamo in začnemo uporabljati. Kot je tišina in blagoslov, molitev in kontemplacija. V tem času sedaj moramo logiko in razum povezati z modrostjo in sočutjem, modrostjo srca.

Sočutje je kvaliteta misli, občutkov in čustev. Misli brez pričakovanj in brez navezanosti na zunanje dejavnike. Občutkov brez pogojevanja. In čustev brez naboja polarnosti, ko nisi za ali proti, samo si. Gre za dovoljevanje, da si kar si. Največji izziv pred katerim stojimo je, a smo popolnoma del življenja, ga živimo brez da izgubimo integriteto svoje prave narave, svojega resničnega jaza.

Zdaj je pravi čas, da se vprašamo; kdo sem? Kam grem? Kaj so moje sanje?

Kot bitje sočutja, kot razlaga Gregg Braden, imamo priložnost videti stvari onkraj tega kar je dobro in slabo v nekem dogodku. Skozi sočutje lahko akcije drugih vidimo v njihovi čistosti predaje, namesto da sodimo izkušnjo ali pogoje. To kar delamo je manj pomembno od tega, kaj postanemo skozi delovanje. Sočutje je tvoja izbira odziva, ki se rodi iz akcije in ne iz reakcije.
Sami smo odgovorni za svoje odzive, ki so najbolj primerni za določeno situacijo. Sočutje enostavno je. Ne pozna "moral bi" ali "ne bi smel" ali "to bi bilo bolje kot" pristopa. Enostavno je.

Ena od stvari, na katere nas ta čas tranzicije nenehno opominja in vedno bolj nas bo je, da je življenje neizmerno dragoceno.

Koliko cenite to, kar vam je dano? Ali to dragocenost, kar vi ste, delite z drugimi ali samo želite preživeti?

Mnogi se name obračajo v strahu, z vprašanji kot kaj zdaj, kaj nas čaka, kaj se bo zgodilo, se kaj takega lahko zgodi meni?

Jaz pravim, da sami kreiramo svojo prihodnost s svojimi odzivi v tem trenutku. Iz kje manifestirate svoj jutri, iz strahu ali iz ljubezni? Kajti v resnici sta to edini izbiri, ki ju imamo na voljo.

Mnogi ljudje se na katastrofe odzovejo z zanikanjem, ko enostavno nočejo gledati, brati, videti, vedeti, slišati, kaj se dogaja.In potem pravijo, da so obdelali šok in so pomirjeni s tem kar se dogaja. Gre za način preživetja, ko se želiš izogniti šoku, nočeš, da bi stvari vplivale nate in zato izbereš ločitev od vsega.
Drugi pogost odziv je polarnost sojenja, ko delimo stvari na dobre in slabe. Pogosto v tem kontekstu govorimo o karmi in o tem, da so ljudje pač izbrali tako smrt in da so vnaprej vedeli, kaj so izbrali. In vendar je tudi sojenje in delitev na dobro ali slabo del ločevanja znotraj nas samih.
Resnična izbira pride skozi sočutje. Ko si dovoliš čutiti in vendar prepoznaš, da to ne bi bilo potrebno, če bi drugače izbrali kolektivno gledano. Gre za prepoznavanje situacije brez strahu in ločevanja, ko si žalosten in si dovoliš čutiti izgubo nečesa dragocenega, vseh teh življenj ljudi, njihove unikatnosti in posebnosti. Ko samo si v pričevanju in prepoznavanju tega kar je.

Pripravljenost, da sami izberemo svojo reakcijo in spremenimo strah v ljubezen je najmočnejša izbira, ki nam je na voljo. In to lahko naredimo skozi blagoslov. Blagoslov ustvari energetsko odprtost skozi katero vstopijo možnosti, nove priložnosti in darila življenja.

Zato blagoslavljam to izbiro prebivalcev Japonske, da spoznajo sebe na tak način, skozi to katastrofo.
Blagoslavljam zemljo, ki se v svojem prehodu trese in premika in s tem povzroča da ugašajo življenja ljudi.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so gradili in ustvarjali, da so voljni opazovati uničenje svoje kreacije.
Blagoslavljam vse ljudi, ki so se tako ljubili, da so bili voljni dati življenje, da se lahko prepoznajo kot tisti, ki so dali svoje življenje.
Blagoslavljam vse sebe kot opazovalca teh dogodkov, da se lahko spoznam v pričevanju vsega, kar se dogaja.

Moja izbira je, da sem sočutna, da blagoslavljam in da sem. Izbiram ljubezen, dan za dnem, minuto za minuto, izbiram luč.

Uresničite svoje sanje

2011-03-14T07:41:00.002+01:00

Iskreno povedano sem mislila, da več ljudi živi v realnosti brez strahu. Vendar ugotavljam, da je vedno več strahu na površju ali v zavednem ljudi, bolj ko se energija gosti in hitreje ko se premikamo in manifestiramo to, kar je v nas.
Gregg Braden je že dobrih 10 let nazaj lepo povedal, da smo v času, ko bomo morali začeti uporabljati notranjo tehnologijo namesto da se zanašamo in osredotočamo na zunanjo tehnologijo. Opažam, da tehnike in načini manifestacije skozi voljo ne delujejo več kot smo bili vajeni, kajti volja prepušča mesto nameri in srcu. In če želimo manifestirati iz srca, moramo biti v integriteti sami s seboj.

Kaj pomeni integriteta? Zelo preprosto celovitost in celostnost ali wholeness po angleško. In vendar je najpomembnejša komponenta integriteta v tem času, da sami sebi ne lažemo, da si povemo resnico! Kdaj ste si nazadnje povedali resnico?

Pomlad je čas inventure, no pomladnega čiščenja in modro bi bilo pogledati pri sebi, kako pozitivno usmerjeni ste oziroma koliko strahu je v vas. Saj veste tisto o strahu, zunaj ga nič ni, znotraj je pa votel. Pot v luč vodi skozi temo ali drugače pot v ljubezen vodi skozi strah. Tako ali drugae se bo treba soočiti s strahovi v sebi. In če tega ne bomo storili, s svojimi strahovi le hranimo temo na planetu, v kolektivnem nezavednem.

In kaj je pravzaprav tema? Zgolj in samo odsotnost svetlobe. Nič več in nič manj. Dejstvo je, da je strah tam, kjer ni ljubezni. Kjer sebe ne maramo, se kritiziramo, obsojamo, sodimo in zanikamo, tsm je odsotnost luči. Vendar pa je prijem teme vedno večji in če nič ne narediš v zvezi s svojo notranjo temo (odsotnostjo svetlobe) te zagrabijo mlini večjih razsežnosti.
In vendar vem, ko gledam v strah ujete ljudi, da ne morem narediti namesto njih čisto ničesar. Lahko sem luč. In lahko svoj plamen razširim in ga povečam, da je bolj jasen. In vendar je odločitev vsakega posameznika ali sprejme luč ali ne. In ni samo po sebi umevno, če meditiraš, in delaš na sebi že 20 let, da si v ljubezni in v tebi ni več strahu. Gre za odločitev in gre za to, da imaš pogum, da stopiš v svojo temo. Vedno znova in znova in znova.

Zato bodi luč. Izberi ljubezen. In naj bo prehod v katerem smo nežen, tekoč in milosten.

Kaj so moje sanje? Voditi ljudi v luč. Zdaj jih sprejemam, po 17 letih, kar sem imela sanje v katerih sem izbrala luč in od nekje potegnila sijočo piramido, ko so k meni prišli "temni" in želeli, da se jih pridružim. Danes vem, iz teme v luč, iz strahu v ljubezen. V vseh teh letih in različnih modalnostih sem se mojstrila v tem, da znam voditi iz teme v luč z razumevanjem, sočutjem, pogumom, svetostjo, prijaznostjo in modrostjo, z roko v roki z milostmi, ki so nam dane, naše zaveznice, ki nas vodijo iz teme v luč, iz strahu v ljubezen.

In zato izbiraj modro in vedi, strah je le odsotnost ljubezni. In tema je le odsotnost luči.

Naj bo luč!

Čisto navaden dan

2011-03-09T12:21:00.006+01:00

Se tudi vam zdi današnji dan en čisto navaden dan?
No, ni. Vsaj zame ne.

Začela sem že zgodaj in se že cel dan čudim svoji čudni raztresenosti, kajti ni tske sorte, kot jo poznam. Na primer; zjutraj sem dvakrat plačala parkirnino. Nič nenavadnega, če je ne bi plačala za isto obdobje. In to čisto hladnokrvno. Eno sem plačala ob 7.35 za uro in pol, iztekla se je ob 9.40. In nato sem ob 9. plačala še eno, do 10.ure. In dojela sem šele, ko sem drugi listek prinesla v avto. In vmes sem šla napolnit Urbano, tako da ni bilo v naglici ali stresu, da se razumemo.
Mojo Lailo sem prišla iskat ob 9. uri, namesto ob 10. In to sem dojela šele, ko sem učiteljici že obrazložila, da jo moram peljati k zobozdravniku. K sreči je moj otrok zelo zavzet za šolo in se je uprl. Šele takrat sem dojela, da nekaj ne štima.
Nenavadno? Zame zelo.

V zadnjem tednu mi je računalnik naredil famozni "črni ekran" tudi do 4x na dan. Ja sončna aktivnost.
Potem sem dobila informacije glede povečanega delovanja vulkanov na Havajih v februarju in začetku marca. Zanimivo, glede na to, da sem brala, da so napovedani izbruhi vulkanov po vsem svetu.

Spememba se dogaja.
Danes vstopamo v zadnjo galaktično noč, kot so jo poimenovali Maji. Od 9.3. do 28.10.2011 bomo v intenzivnem času sprememb, čiščenja, preobrazbe. In veseli me, da se stvari razkrivajo, saj jih le tako lahko počistimo vsak v sebi. Ko si stvari pogledamo skozi svoje ogledalo sodb in obsodb zelo hitro dojamemo, da je vse naše. In ko si sebe ogledaš še v ogledalu izgub hitro dojameš, kam pes taco moli.

Sprememba v katero vstopamo ima opraviti predvsem s spoštovanjem in cenjenjem vrednot vseh tistih, ki so bili tu pred nami. Sprejeti moramo svojo človeško dediščino v celotnem kompletu. Modrost prednikov kot tudi vsa neravnovesja, ki so bila ustvarjena lahko preobrazimo le mi - vsak v sebi. Ni več časa za igranje slepih miši in za zanikanje. vstopamo v zadnje dejanje razkrivanja, soočanja s samim seboj in preobražanja teme v luč ali strahu v ljubezen.

V svoji želji po ponovni povezanosti s svojo esenco se mnogi podajajo na iskanja zunaj sebe, v tujih kulturah in izročilih iščejo načine, kako nazaj do sebe. Že nekaj let govorim o tem, da je potrebno po sebe v notranjost in ne iskati načine, kako se poistovetiti z nečim zunaj sebe in se pretvarjati, da si to ti. Govorim iz lastnih izkušenj, kajti imela sem veliko dobrih, pa tudi ne tako posrečenih imitacij. Zdaj pa je čas, da vstopimo vase, v svojo notranjo noč in najdemo svojo notranjo luč, kajti saj veste kako gre pregovor, za vsakim dežjem posije sonce. Slej ko prej.

In za to, da se povežemo ne potrebujemo ritualov, vsaj ne zunanjih. Kajti kot sem rekla, sveti prostor miru in tišine ne ustvarjamo od zunaj navznoter, ustvarjamo ga v sebi in od znotraj navzven. To je esenca mojega učenja feng shuija, kajti v vsej svoji dolgoletni praksi sem dojela, da obešanje zvončkov in piščali, ogledal in ostale feng shui krame ne pomaga čisto nič, če človek ne zna ustvariti svetega prostora. In ustvari ga v sebi in iz sebe navzven. Deve so me naučile, da je energijsko uravnovešanje prvi korak na poti k preobrazbi doma. Kajti ko so ljudje primorani priti v stik s svojimi željami in svojimi strastmi, se v njih prebudi tisti del, ki jim pomaga udejanjati stvari v fizični realnosti.

In ne pozabite, smo natanko tam, kjer moramo biti. Vse je popolno tako kot je. Nič ni narobe z nikomer. Res pa je, da je večina precej razštelana in neuglašena na svojo lastno notranjo frekvenco.

Zato začnite kreirati od znotraj navzven. Objemite sebe v svoji polnosti in celovitosti. Bodite kar ste. In živite sebe, zdaj!

Vse dobre stvari so na tri

2011-02-25T09:35:00.003+01:00

Mnogi so me spraševali zakaj svetujemo pri ponovni povezavi tri seanse. in zakaj je 333 tako pogosto prisotna ko govorimo o ponovni povezavi. V odgovor se mi je pripeljal slovenski pregovor, ki pravi, da so dobre stvari vedno tri.

Dejstvo je, da je tri prva številka, ki vključuje prostor ali formo. Trikotnik je prva geometrijska oblika. Tri dimenzije so potrebne, da se oblikuje fizična, trdna realnost. Trojka predstavlja trdnost, realnost, popolnost in celostnost.

Vse stvari, ki ponazarjajo celovitost in izpolnjenost so na tri:
trije aspekti boga; vsevednost, vseprisotnost in vsemogočnost (omniscience, omnipresence, omnipotence)
tri manifestacije boga; oče, mati in sin (sveti duh je ženskega spola in predstavlja mati)
imamo tri oblike časa - preteklost, sedanjost in prihodnost
človeška sposobnost kreacije poteka skozi misel, besedo in dejanje (misel, ki je skozi besedo meso postala)
materija vključuje tri kraljestva mineralno, rastlinsko in živalsko.
v pravljicah imamo tri sojenice in v mitologijah tri kralje, ...

Na svojih popotovanjih sem ugotovila, da se vse stvari dogajajo skozi tri procese. Prvi je akcija, drugi reakcija in tretji sprejemanje. Število tri predstavlja božansko popolnost.

Ko sem začela z reconnection procesi sem ugotovila, da je smiselno delati 3 uravnovešanja ali reconnective healing seanse, ko gre za velika neravnovesja v polju ljudi in so le-ti nagnjeni k temu, da povzamejo staro realnost in stare navade. Dejstvo je namreč, da je pri katerikoli obliki zdravljenja ali uravnovešanja največji izziv za ljudi ravno rutina. Ko smo navajeni na neko rutino in na svet gledamo skozi neko perspektivo namreč težko dopustimo kakršnokoli spremembo. Oklepamo se znanega četudi nam ne služi in si tega ne želimo več.

Zato je prva faza v procesu vedno akcija, kar pomeni sprememba. V tej fazi se spoznamo z nečim, kar nam je neznano in kar nas vodi v spremembo. V drugi fazi pride do reakcije, kar pomeni, da nas bo sam proces peljal skozi vse tisto, kar nam preprečuje, da bi sprejeli novost. Na nek način dvojka simbolično predstavlja ločitev znotraj nas samih. Soočiti se bomo morali s svojo senco, z načini kako sami sebe sabotiramo, s svojimi občutki žrtve in tem kako hudo nam je. Na tej točki se odvije ključen prehod v smislu ali bomo nadaljevali ali bomo stvar opustili in šli nazaj v "stara jajca", v svojo poznano realnost in rutine. Na tej točki mnogo ljudi odneha, saj se soočajo z izjemno močnimi notranjimi silami, ki so pogosto premočne, da bi se z njimi lahko borili, ne upajo pa se jim prepustiti. Pogosto ljudje po prvem srečanju poročajo, da so se počutili super, da je vse izjemno. Po drugi pa izbruhne v notranjosti cela vrsta stvari in procesov, ki so za mnoge ne le nerazumljivi, temveč tudi strašljivi.

Šele tretje srečanje stvari uravnovesi, jih utelesi in prizemlji. Tretje srečanje stvari integrira. Lahko bi rekli, da je tretje srečanje potrditev spremembe, ki se je zgodila.

Eric Pearl je proces ponovne povezave zastavil na petih srečanjih in petica predstavlja revolucijo, preobrat, predstavlja osvoboditev in simbolično božjo milost.
Pet je število milosti. Priporočljivo je narediti tri uravnovešanja in nato proces osebne povezave. Sama sem mnogim priporočila vsaj tri srečanja, prvič da se s frekvencami spoznate in sprožite proces in nato še proces osebne povezave, ki poteka v dveh srečanjih, da celoten proces zaključimo in utelesimo. Zame osebno je proces osebne ponovne povezave iniciacija in iniciacijo v vseh kulturah sveta izvede nekdo, ki predstavlja pričo, je opazovalec in vodnik skozi sam proces. Zame osebna ponovna povezava ni kar nekaj, jaz jo doživljam kot sveto dejanje potrditve odločitve, da si kar si in da povežeš vse dele sebe v enost. Seveda pa imajo vsake oči svojega malarja :)

Vse dobre stvari so na tri, vsaj tako pravijo stari, modri ljudje in v štirici se začne kreacija, ko se razkrijejo sveti trije principi boga skozi kreativno delo. Boga namreč prepoznamo po stvareh, ki jih je ustvaril. Primer tega so štirje vetrovi in štiri smeri neba; sever, jug, vzhod in zahod. Ppa štirje letni časi; pomlad, poletje, jesen in zima. Pa tudi izkušnja našega štiridimenzionalnega prostora; dolžina, širina, globina in čas. V resnici se večina ljudi ne zaveda, da ne živimo le v treh dimenzijah, kot večina verjame, temveč v štirih in četrta dimenzija je čas. Res je, da imamo tri prostorske dimenzije in je četrta v resnici prva časovna dimenzija in da se premikamo v drugo časovno dimenzijo vzporednih časovnih linij ali kot popularno rečemo vzporednih vesolij. Štiri je število naravne kreacije.

Ko potrdite spremembo sami pri sebi se začne faza ustvarjanja in manifestiranja vsega božanskega, kar ste in kar je v vas. Zato kreirajte in ustvarjajte z radostjo in navdušenjem, s strastjo in žarom notranjega otroka. Bodite kar ste in uživajte v življenju :)

Solarni izbruhi

2011-02-17T13:04:00.002+01:00

Danes sem na 24ur.com zasledila naslednje poročilo; Nasin observatorij solarne dinamike (SDO) je na južni hemisferi Sonca, ki je bila do zdaj sicer mnogo manj aktivna kot severna, zaznal izbruh močnih ultravijoličnih žarkov. Žarki so sicer posledica sproščanja magnetne energije, ki je shranjena v sončni atmosferi. Izbruh naj bi sodil v kategorijo X, ki je najmočnejša na lestvici.

Nevihto je spremljal tudi izbruh koronalne mase, močne magnetne eksplozije v Sončevi koroni, ki s hitrostjo približno 900 kilometrov na sekundo izbruha ionizirano plazmo. Ta je zemeljsko orbito dosegla 17.2.2011 ob 4. uri zjutraj po našem času.

Tovrstni izbruhi na površini Sonca lahko povzročijo močne motnje v telekomunikacijah ter na sistemih za električno napeljavo, je opozorila Nasa. Na Kitajskem so že zabeležili motnje v kratkovalovnih radijskih zvezah.

Britanska geološka družba (BGS) je še opozorila, da v naslednjih 24 do 48 urah na površini Sonca pričakujejo še dva izbruha koronalne mase. Po njihovih navedbah bo prihajalo do motenj v komunikacijskih mrežah, sončna nevihta pa naj bi vplivala tudi na delovanje satelitov in električnih mrež.

Leta 1972 je geomagnetna nevihta, ki je bila posledica delovanja na Soncu, v Illinoisu v ZDA povsem onesposobila telefonsko komunikacijo na velikih razdaljah. Leta 1989 pa je aktivnost Sonca povzročila električni mrk za šest milijonov prebivalcev kanadske province Quebec.

In kot so nas januarja opozorili v svojem sporočilu Hatorjanci, je vpliv solarnih izbruhov čutiti tudi na Zemlji. Eni jih čutijo bolj, drugi manj. Odvisno je od tega kako jih sprejemamo, kot vir negovanja ali kot vir iritacije.

Če povzamem bistvene stvari v sporočilu Hatorjancev;
Vaše sonce, solarna zvezda vašega planetarnega sistema povečuje svoj energetski potencial in vstopa v obdobje velike spremenljivosti, solarnih izbruhov in magnetnih neviht. Medtem, ko te aktivnosti predstavljajo resničen izziv za vas v smislu telekomunikacij in vremenskih vzorcev, gre tudi za izjemen evolucijski potencial znotraj teh pojavov, o čemer želimo govoriti.
Tako kot vi, ima tudi vaše sonce eterično telo, solarni KA. To eterično telo sonca se razteza na milijone kilometrov onstran meja sonca samega. Vaša zemlja je v tem avričnem polju eteričnega sonca, kot tudi v dosegu solarnih izbruhov in magnetnih neviht, ki prinašajo nabite delce, ki povzročajo izzive v vaši fizični dimenziji, hkrati pa negujejo vaše KA telo, vaše eterično telo.
Vaša mentalna drža in čustveno/vibracijsko stanje je tisto, ki določa ali bodo ti solarni delci vir vašega negovanja in evolucije ali raje vir nadloge in ne-evolucije.

V tem sporočilu ne bomo razpravljali o mnogih fizičnih izzivih, ki se utegnejo pojaviti v obdobju povečane sončne aktivnosti, temveč se bomo osredotočili na stvari, ki vam bodo asistirale, da sprejmete večjo evolucijsko prednost tega, kar se dohaja s soncem v vašem sončnem sistemu.

Tako kot so izbruhi ognja in fotonske energije s sonca v času solarne aktivnosti, imate izbruhe duhovne ali meddimenzionalne svetlobe v svojem KA telesu. V resnici, z ene perspektive, je povečana solarna aktivnost izenačena z aktivnostjo vaše osebne KA.

Nekaj stvari je, ki jih predlagamo glede sprejemanja prednosti tega evolucijskega katalizatorja. Govorimo o katalizatorju, ki sega onkraj 2012 in je povezan s solarnim vetrom. Gre za poseben tok fotonske in magnetne energije, ki prehaja skozi in okoli Zemlje. S tem, ko se odprete tem posebnim oblikam energije in jih vključite v svoje KA telo, ojačujete svoje KA in zelo pospešite proces vnebovzetja zase.

Ko se bodo te solarne energije povečevale, se bo povečevala nesigurnost in nestabilnost vašega fizičnega sveta, kot tudi čustvenih in mentalnih svetov. Neracionalno in impulzivno vedenje se bo povečalo. Izzivi kognitivnemu delovanju in spominu se bodo povečali med povečanimi cikli solarne aktivnosti.

Prvi korak, da izkoristite te solarne energije za svoj dvig zavesti je razumevanje njihove narave in neupiranje njihovim učinkom.
Izjemno pomembno je, da razumete, da vzrok temu povečanemu delovanju ni samo sonce, temveč da to izhaja iz samega centralnega sonca naše galaksije. Ta tok visoko katalične energije iz centralnega sonca v naše sonce je izvorni razlog za evolucijski potencial tega konkretnega cikla solarne aktivnosti. In seveda to vpliva tudi na zemljo in njeno Ka—njeno eterično telo.

Zatorej morate najprej razumeti, da temu ne morete ubežati. Tukaj ste da jahate na tem valu, pa naj vam je to všeč ali ne. Prvi korak je torej neupiranje temu, kar je neizbežno.

Drugi korak je, da objamete in uporabite te energije z mojstrstvom - da jahate na repu zmaja. V tem primeru je zmaj sonce in njegov rep so solarni vetrovi. Lahko se dvignete v velike višine v tem času, če imate pogum in metodo, da to storite.

Tretji korak je uporaba solarnih vetrov, da si dopustite, da vplivajo direktno na vaš KA, skozi dovoljenje, ki ga daste iz srca. Gre za IZBIRO, skozi lastno VOLJO, da vstopite v vibracijsko ujemanje cenjenja in hvaležnosti.

Pomembno je, da razumete zakaj to predlagamo. Kajti ne izražate hvaležnosti univerzumu za solarne vetrove kot take. Izbirate, da vstopite v eno od teh visoko čustvenih stanj, ker bodo za vas ustvarila energetski magnet. V stanje hvaležnosti vstopate iz pragmatičnih razlogov.
Ta čustvena stanja povečajo sprejemljivost vaše KA, ki preobrazi celotno KA telo v sprejemljiv vrtinec, ki vase pritegne fotonske in magnetne energije sonca, kar na hitro poveča vibracijo znotraj vaše KA, vašeha eteričnega telesa.
In skozi vašo KA vstopite v proces vnebovzetja. Obstaja mnogo načinov, da vstopite na lestev, ki vodi v višja stanja zavesti, vendar pa je ne glede na tradicijo in sam postopek osnova vsemu KA, vaš KA je osnova.

več o sporočilu na spletni strani www.tomkenyon.com

Ponovno povezani

2011-02-17T00:02:00.002+01:00

Verjetno se vsi strinjamo, da se v zadnjem času dogaja ogromno sprememb. Neizmerno sem hvaležna, da sem kjer sem. Brez besed sem, ko pomislim, kakšni blagoslovi so del mojega življenja in kakšne učenja sprejemam vsak dan.
Objem otrok, močan stisk roke, ko ti čestitajo ob nastopu tvoje mojstrice na inštrumentu, v plesu, jutranji poljub moža in topel objem. Nasmeh neznanca na ulici in smeh s prijateljico v lokalu, skupen čaj in izjemen blagoslov duše, ki prepozna, da ji lahko daš, z njo deliš. Veselje ob spoznanju, da podpiraš in spodbujaš, da so ljudje to kar so. Čista radost življenja, ko dobiš sporočilo, da je prijateljica zanosila, se bo poročila, se seli v novo stanovanje, je kupila nov avto.
Preprostost bivanja in ravnovesje, ki se ju zavestno zavedam vsak dan ... neprecenljivo. In tako malo je potrebno.

Vse kar moramo storiti je samo ponovna povezava s planetom, s tem kar smo. In kot to tako lepo razložijo Hatorjanci (spet mi berejo misli LOL) smo v fazi, ko je ponovna povezava s planetom nujna, kakorkoli jo bomo naredili. Svoje KA telo moramo priklopiti na nove frekvence, kar nam lepo kažejo naši otroci. Ti so na vibracije bolj občutljivi kot odrasli in nam odsevajo, kot zrcala našo nepovezanost in razpršenost kolektivno gledano. Njihovi izpadi agresije, nepozornost in težave, ki jih ustvarjajo s svojo "neprilagojenostjo" ali neudomačenostjo kažejo na nas in našo nepovezanost s sabo. In videti je, kot da bomo kolektivno gledano izbrali težjo pot, skozi senco, kajti če svoje duše ne vzamemo resno in je nočemo videti, jo zanikamo, najde svojo pot do nas skozi senčni aspekt, ki smo ga zanikali.

Prebudite se in odpustite, to je vse kar morate storiti. Prepoznajte lepoto okoli sebe in se zahvaljujte za vse, kar vam je dano. Naredite si svoje življenje bolj preprosto in bolj uravnovešeno. Če to ne bo šlo z lepa, bo šlo zgrda in ne pozabite, izbira je vedno v vaših rokah.

Dogaja se sprememba in sprememb ne maramo. In vendar so spremembe sestavni del našega življenja. Brez njih ne gre. In verjamite mi, iz prve roke, kajti ne maram delati sprememb in vedno se na finto vržem, da jo naredim, da je veliko lažje iti s tokom, kot se boriti z njim. In vedno, ko želimo biti bolj pristni, živeti bolj preprosto, se uravnovesiti, nedvomno sledijo spremembe. Spreminjati se začne paradigma, zamenjamo očala skozi katera gledamo na svet. Sprememba je povezana z razkrivanjem, ko na plan pridejo skrite, potlačene in zanikane lastnosti in deli nas samih, ki niso bili sprejemljivi, da jih objamemo in se z njimi pomirimo.
Senca je samo odsotnost luči, to je vse.

Zato posvetite v svojo senco in naj bo luč!

Kje so kralji?

2011-02-04T07:51:00.004+01:00

Ne vem kako je z vami. Jaz zadnje tri mesece ozaveščam stvari, ki bi jih pred pol leta raje ne vedela. In ko se mi je pripeljalo razumevanje patriarhata, so se mi razjasnile mnoge stvari. Ko sedaj gledam na svet imam večje razumevanje in sočutje zakaj smo kjer smo in plovemo kamor plovemo.

Že dolgo se govori, da je situacija kot je, ker je na svetu pomanjkanje ženske energije, ker ženska ni sprejeta, ker vlada premoč moške energije in imamo patriarhat. Do nedavnega sem tulila z vsemi ostalimi v isti rog, pa me je kar malo zvilo, ko sem dojela, da je to še ena od tistih zavajajočih idej, ki ne predstavlja resnice.

Resnica je, da ni pomanjkanje ženske energije, resnica je, da manjka avtentične, pristne moške energije in seveda tudi avtentične in pristne ženske energije v vsakem posamezniku. Svet je preplavila nezrela moška energija. Patriarhat je izraz nezrele moške energije.

Sama zadnjih 10 let intenzivno raziskujem razvojni cikel človeka in kot ste mnogi že slišali rada govorim o sedem letnih obdobjih razvoja in kako smo večinoma ostali ujeti v puberteti, kar se pri večini pokaže okoli 42 leta, ko jim vse tisto, kar so zatrli v sebi in niso nadaljevali s procesom, udari na površje. Vsi vemo, da se duša izrazi tako ali drugače, lahko se izrazi skozi luč ali pa skozi senco. In pri mnogih se izrazi skozi senčno stran.

Feminizem je senčna stran ženske in vse kar smo dosegle je preplavljenost z žensko energijo in v moški psihi se dogaja močan boj in strah pred žensko psiho. Gre za preplavljenost z žensko energijo v njeni nezreli izvedbi. Patriarhat je izraz nezrele moške energije. V naši družbi že lep čas ni procesa iniciacije, ki bi iz fantka naredil moža in iz deklice žensko. Ljudje ne stopamo v stik s svojim notranjim bogom/boginjo, ker nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti, da bi postali moški/ženska v svoji izvorni, avtentični vibraciji. Pseudo iniciacije vojske in tolp ne opravljajo svoje naloge in le razplamtijo ego v psihi fantka/punčke. In psiha fantka se bori za prevlado nad drugimi.

Jaz pogrešam moške, moške njihovi izvorni energiji podpore, negovanja, kreativnosti in ne destruktivnosti in potrebe po tem, da raniš druge, kar delajo fantki. Kje so kralji? Seveda se zavedam dejstva, da večina ni šla skozi iniciacijo, ko mora ego umreti, da se rodi pristni jaz. Da moški ostajajo v psihi fantkov zato, ker jim nihče ni pokazal, kako postati možje in res je, da dobrih zgledov manjka. Zato smo prepuščeni kot družba psevdo-iniciacijam, ki naredijo ljudi še bolj nasilne in tako še bolj zlorabljajo druge.

Večina moških dandanes priznava, da nimajo pristne povezave s svojo notranjo žensko in imajo občutek, da jih ta energija preplavlja. Prav tako nimajo stika z globoko instinktivno moško energijo, potencialom avtentične moškosti. Nedavno sem zasledila na FB opazko o poženščenih moških in ženskah, ki so možače. Dejstvo je, da smo v neravnovesju, in to je resnica.

To je zgodba o lastniku podjetja, ki ne prenese, da je kdo boljši od njega. To je zgodba, ki hrani sovraštvo, maščevalnost, ljubosumje, ko v svoji želji, da bi izrazili svojo lepoto, zrelost in kreativnost v drugih spodbudimo agresivnost. Lepši in bolj kreativni ko postajate, več je sovražnosti s strani kolegov. To je zgodba o napadalnosti nezrelosti v ljudeh, ki jih je panično strah napredka, iniciacije v avtentičnost. Tega se sploh nisem zavedala, dokler nisem dobila v roke spiska, kako se matrica fantka izraža skozi štikratno izžarevanje v psihi in kako se psiha fantka kaže skozi moške, ki dilajo drogo ali jo uživajo, ker mašijo luknje v psihi, da se simptom zataknjenosti v psihi fanta kaže skozi može, ki pretepajo svoje žene; v odvisnosti od pornografije in nasilja nad ženskami, ki je lepo zapakiran v sadizem in mazohizem; skozi politike, ki se prilagajajo trenutnim trendom in nimajo hrbtenice, kot se je moja tašča slikovito izrazila "udarili s pestjo po mizi in naredili red" (kje so kralji?); v kronično tečnih in nerazpoloženih šefih; "ovcah", ki sledijo tropu; očetih, ki jih nikoli ni in si ne morejo vzeti časa, da bi šli pogledati nastop svojih otrok; v trenerjih, ki smešijo in ponižujejo svoje varovance; v terapevtih, ki nezavedno napadajo svoje kliente; v brezbrižnih uradnikih; pripadnikih tolp in jupijih. To so vse fantki, ki se pretvarjajo, da so možje.

Dejstvo je, da sprememba matrice zahteva pogum in soočenje s smrtjo, svojo notranjo smrtjo, ko na notranjem oltarje žrtvujemo svojega fantka ali punčko, sprejmemo polno odgovornost, da postanemo možje ali ženske.

Arhetipi so spremenili moje življenje za vedno. Vedno znova in znova me vodijo v globine same sebe in ko zdaj pogledam nazaj v svoje iniciacije na poti vem, kje sem šla čez in kje sem se zataknila. In dojela sem tudi kako pomembno je, da ozavestimo svoje vodilne arhetipe na moški ali ženski strani in stopimo v svojega notranjega starša, modreca, bojevnika in ljubimca. Ah strast in slast zlivanja in spajanja, združevanja in povezovanja. Ekstaza in izpolnjenost so potem le korak stran. Zavestno moramo izbrati, da stopimo vanje, drugače nas bo naša psiha vodila v iniciacije. In ključni elementi iniciacije so sveti prostor in vodnik, ki te pelje skozi.

Več pa v marčevski Namarie.

Bodite celostni in pristni :)
Taja

Intuicija

2011-01-04T15:24:00.003+01:00

Včasih sem vodila delavnice na temo prebujanja intuicije, kasneje sem ugotovila, da smo ljudje že intuitivni kolikor se največ da. In to kar si večina ljudi, ki pride na seminar predstavlja pod prebujanje intuicije v resnici pomeni, da poskušajo intuicijo prepričati, jo zdresirati, da bi jim sporočala le tisto, kar želijo videti, slišati, čutiti in vedeti. Želijo se naučiti procesa, poti v razsvetljenje, ki ima v sebi samo in zgolj dobre novice.

Narava človeka je, da hoče samo dobre novice v zvezi s sabo, slabe stvari naj se raje dogajajo drugim. V resnici večina noče, a bi katerikoli del njihovega notranjega sveta vključeval stvari, ki bi utegnile biti neudobne. Želijo si garancijo. Garancijo, da če bodo karkoli spremenili v sebi, da bo njihov svet ostal tak kot je, Še bolje, da bi kdo imel čarobno palčko s katero bi zamahnil in bi vse, kar jih teži izginilo. Blaženo udobje. In to garancijo po mnenju mnogih prinaša jasna intuicija. Kajti če si res intuitiven, se lahko izogneš zapuščenosti, osamljenosti, nesreči in težavam. Je res?

No, ni res. V resnici smo vsi maksimalno intuitivni. V resnici je to najbolj naraven občutek, ki nam pomaga preživeti. In v resnici se sabotiramo kolikor se le da, da tega čuta v sebi ne uporabljamo, ker nočemo videti, slišati, čutiti in vedeti resnice. V resnici se večina ljudi zapre vase, če samo zaslutijo, da se približuje ena tistih izjav, ki bi utegnila usodno vplivati na SPREMEMBO njihovega sveta, vsakodnevne rutine in navad. In zato večina raje uporablja mučenika in žrtev, da se smilijo predvsem sebi in tarnajo nad tem, kako si ne znajo pomagati. V resnici vsi vemo, kaj moramo narediti, samo da po večini nočemo.

Če bi si dovolili, da bi s svetlobno hitrostjo v tem trenutku videli svoj svet skozi arhetipski pogled in simboliko, kar smo vsi v tem trenutku maksimalno sposobni, je razlika med nami v tem, koliko tega bi si dovolili sprejeti za svoje in koliko bi si dovolili, da se to v resnici udejanji. Kar si večina želi je varna pot za sprejetje svojih intuitivnih sposobnosti, da bi ji lahko prisluhnili brez da bi jih to travmatiziralo. Resnica je, da lahko spremenimo svet v trenutku. Resnica je tudi, da večina na to ni pripravljena.

Pogosto govorim o tem, da če želimo, da se nam uresničijo naše želje je vse, kar moramo storiti to, da si dovolimo, da se zgodi. Tako se dogajajo čudeži. Ključno vprašanje pa je, ali lahko v tem trenutku sprejmemo to, kar manifestiramo? In kako bi to, če bi res imeli nov avto, novo službo, novega partnerja, v resnici spremenilo naše življenje? In zato večina v resnici ne živi, temveč životari. Bolj jih je strah življenja v svojem polnem potencialu, kot smrti.

In danes smo v arhetipu smrti. Simbolično je umrla zavest, saj je podzavest(luna) preplavila in zajela zavest (sonce). In arhetip smrti pravi; Smrt je bistven in pomemben del cikla narave, da bi se lahko začela nova rast in razvoj. Očisti področja življenja, da staro ne vpliva na novo. Novo življenje se dobesedno hrani s smrtjo. In angel smrti nas uči kako živeti v sedanjem trenutku tukaj in zdaj.

Torej:
"Get busy living or get busy dying."

Kakšna je vaša izbira?

Ahh novo leto ... in sledijo novoletne zaobljube

2011-01-03T20:45:00.000+01:00

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,... Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja. Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse kar se dogaja popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti. Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.
Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama - energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.
Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.
Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.

Trpljenje na poti preobrazbe

2010-12-08T21:45:00.000+01:00

Večinoma se ne zavedamo, da je naš mavzolej preteklosti mrtev, da v njem ni odgovorov na to, kam se premikamo v prihodnosti. In vendar še vedno hodimo v preteklost po odgovore, kako živeti prihodnost. Kdaj bomo dojeli, da so pravila prihodnosti tista, ki jih moramo spoznati in jih utelesiti?

Odgovorov na vaša vprašanja zakaj sem bolan, kaj moram narediti, kaj se dogaja ni v vaši preteklosti! Večina ljudi še vedno hodi v pretekle izkušnje in išče odgovore nazaj, v preteklosti. Največje trpljenje mnogih je v tem, da ne prepoznajo, da ne gre za psihološki problem, za depresijo, da gre za klic duše. Največja bolečina je v tem, da ne prepoznajo, da se klic rojeva iz bolečine in da gre za glas, ki mu morajo slediti. Da gre za razdejanje, ko bodo morali izgubiti vse, da bi se rodili na novo. Bojišče na katerem se bojujemo ni v svetu petih čutov, v svetu v katerem stvari primeš in jih argumentiraš. Danes je bojišče v vaši duši, danes izkušate cunami prihodnosti, ki odpušča vašo preteklost! Mistiki so to imenovali temna noč duše.

Živimo v svetu, kjer verjamemo, da gre ali za bolečino ali za užitek in da je bolečina slaba in užitek dober. Živimo v svetu sojenja, kaj je dobro in kaj je slabo, nenehno razumsko razlagamo kaj je ok in kaj ni. Večina ljudi v današnjem času govori, da je nekaj narobe z njihovim življenjem, ker nič več ne funkcionira.
Le malokdo ve, da je to posledica klica duše. Ljudje enostavno menijo, da če so v bolečini, da je nekaj narobe. In nočejo biti v bolečini. PIKA. In vendar se tako začne preobrazba gosenice v metulja. Najprej se obda z zapredkom in popolnoma izgubi svojo obliko. Gre skozi temno noč duše, ko se oblika popolnoma izgubi, ko se stopite in se zlijete v celostnost.
Izgubite obliko! Kaj je tisto kar vam je odvzeto? Tisto kar vam največ pomeni; vaša služba? Identiteta? Partnerski odnos? Zdravje? Vaši mehanizmi obrambe? VSE!
In najboljši način, kako se soočiti s tem je, da se naslonite nazaj in se vprašate; Kaj je tisto, kar mi bo odvzeto? Kako hudo bo? Kajti ne morete se bojevati. Najboljša srategija je, da ste kot gosenica, da se pripravite na zapredek. Kajti če se boste borili s to silo, boste ubili rojstvo svojih kril!
Verjemite mi, kajti govorim iz lastnih izkušenj.

Že pred časom sem govorila o tem, da je tale recesija posledica izgube vrednot. Zdaj se zavedam tega, da nam je odvzeto vse na kar smo vezani. Kajti v dobi v katero se premikamo ne moremo nesti svojih starih potovalk. Če se hočete premikati s svetlobno hitrostjo morate odvreči vso težo preteklosti, ki jo vlačite s seboj. Več teže, ko imate na sebi, dlje časa traja, da se stvari zmanifestirajo v fizično realnost!
Čudež ni nič drugega kot trenutek, ko se zakoni narave ukrivijo v vašo korist zaradi vašega čaščenja vsega. In kaj je narava? Je neter, je božanstvo, je božansko, je Univerzum, bog, ali Tao, izbira je vaša.

To kar vas motivira, da se sprašujete kaj je vaša življenjska misija, zakaj ste tukaj, ni iz vaše preteklosti. Nima veze z dosežki in s tem za kaj ste izurjeni.
Duša vas bo vedno postavila pred nekaj, kjer ni navodil za uporabo, za kar niste izurjeni in kar ste si predstavljali na popolnoma drugačen način. Vedno vas bo nekaj neznanega sililo naprej in ob tem bo odhajalo vse poznano. In ego bo rekel; ampak to ni fer, to ni način kako smo to igrali do zdaj!

Ne morete biti razumni s krizo, s travmo in odhajanjem znanega, to niso logični dogodki. V njih je nekaj popolnoma nerazumskega, gre za novo perspektivo, ki jo moramo prevzeti. V resnici gre za združitev najboljšega iz sveta razuma in sveta srca, gre za to, da spoznamo svojo dušo in jo sprejememo kot enakovredni del sebe. In tukaj je izjemno pomembno, da poskušate sprejeti dejstvo, da ga ni človeka na svetu, ki bi imel nad vami takšno moč, da bi lahko povzročil tako razdejanje v vašem življenju, ga ni. Gre za znamenje, da je nefizično vstopilo v vaše življenje.

Kaj boste storili? Kaj sedaj? Kje ste? Ste gosenica ali že metulj?
Poznavanje sveta duše in njenih zakonitosti, zakonov, ki upravljajo vse kar nas obdaja, avtentičnost, pristnost in resnica. Kajti samo resnica vas bo osvobodila! Resnica vas bo osvobodila.

12 svetih dni Božiča

2010-12-07T09:13:00.000+01:00

Od kar sem začela s programom odpuščanja in manifestacije svojega leta po predavanju Thomasa Kellerja 1997, sem jih naredila že kar lepo število in vendar sem ob predajanju tega znanja drugim ugotovila, da mnogi izgubijo voljo in stvari ne prenesejo v svojo fizično realnost. Zanimalo me je zakaj in tako sem začela raziskovati, še posebej po svojem lanskoletnem procesu manifestacije, ko sem popolnoma brezvoljno ugotovila, da sploh nimam želja. Kasneje sem ugotovila, da so temu botrovale blokade na čakrah v povezavi z voljo in udejanjanjem, ki sem jih prostodušno sprejela, ko sem mi je podrl svet, že ene tretjič kar pomnim v tolikšni meri, da bi raje umrla kot živela naprej. Dojela sem, da sem zašla v globoko duhovno krizo in da izhoda tudi slučajno ni bilo na vidiku. Sama sem se znašla v največji temi svojega življenja in zavedala sem se, da če kmalu ne najdem poti ven, da me resnično ne čaka nič dobrega. Caroline Myss je bila moja vodnica iz moje lastne teme in principi misticizma so tisti, ki so me pripeljali nazaj k duši. K delu v nas, ki nas lahko reši ali uniči, odvisno od naše izbire.
Zadnje leto se zato intenzivno posvečam psihi, arhetipom in načinom, kako pregromramirati našo podzavest, kar sem sicer počela že prej preko ThetaHealinga in RPT-ja in vendar mi je manjkal pomemben delček, ki se mu reče DISCIPLINA. To je delček, ki ga je zame odkril misticizem, ko sem se globoko zavedla, da brez discipline ni ničesar. Naša težava je v tem, ker disciplino enačimo s krutostjo, kaznovanjem in nasiljem in je zato nočemo povabiti v svoje življenje in živeti.

In vendar ko se vrnemo nazaj k manifestaciji in k ljudem, ki jim je uspelo doseči vse svoje cilje, vsi po vrsti govorijo ravno o disciplini. Seveda je ne omenjajo direktno, vendar pa vsi po vrsti goovorijo o tem, da so prevzeli navade, ki so se jih striktno držali, da so vložili precej truda in energije v zamenjavo svoje samopodobe oziroma paradigme, pogleda na svet. In ravno iz tega razloga Caroline vedno znova in znova ponavlja, da duhovni razvoj ni SPA in ni hobi, da gre za delo, kajti reprogramiranje podzavesti ni enodnevni tretma, ki te spremeni za vedno, gre za 90 dni discipline, ki spreminjajo tvojo podzavest. In v tem času se soočaš z vsemi svojimi sencami od tega da ni vredno, da je brezveze, da itak ne bo uspelo ... tvoj saboter ti servira vse možne načine, kako ti dosedaj še nikoli ni uspelo, žrtev ti pokaže vse pretekle načine, ko si bil izigran, prevaran, ko si bil ranjen in prostitutka bo na vsakem koraku, ko dosežeš novo raven samozavesti in zavedanja poskušala to zamenjati za občutek varnosti in zagotovilo za preživetje.

K meni prihaja vedno več ljudi, ki pravijo da stvari enostavno ne delujejo več, da ne delujejo meditacije, da ne delujejo afiramcije, da je vse brez pomena. In mnogi pravijo, kot rada reče Caroline; dajte mi molitev, ki deluje!
In vendar bližnjic ni. Čeprav bi si jih ljudje zelo želeli. Neskončno radi imamo, ko se pojavi nekdo, ki obljublja, da se bo brez truda dalo doseči vse. Žal ni tako. Vztrajnost in disciplina sa edini dve kvaliteti, ki vas lahko pripeljeta do cilja. In ni naključje, da taoisti kot edino zlato pravilo, da dosežete kar ste si zastavili omenjajo vztrajnost.

Po dolgem tuhtanju sem se odločila, da ob tokratni manifestaciji leta s skupino začnem z 99- dnevnim razvijanjem nove rutine, pozitivnega razmišljanja in ne le to, da se naučimo kako imeti dobre občutke v povezavi s tem, kar razmišljamo.
Rodil se je seminar, ki traja 99 dni, to je trojni cikel mentalnega telesa, ki traja 33 dni. Seminar sem poimenovala Ponovno nastavite svoj notranji kompas. Zelo mi je všeč primerjava s kompasom, ki ga ima v filmu "Pirati s Karibov" Jack Sparow, kompas, ki kaže smer v kateri je tisto, kar si Jack najbolj želi v danem trenutku. In tak kompas imamo v svoji notranjosti, to je kompas, ki je naravnan na resnico, na vir vsega kar je in vendar so strahovi in temne strasti tisti aspekti, ki nam vedno znova premikajo iglo notranjega kompasa.
Gre za srečanja v živo, srečanja preko skypa in telefona, navodila v treh delih na seminarju in preko elektronske pošte, ki zaobjemajo kaj je potrebno in kako to izvajati v praksi. Seminar začnemo po končanih 12 dneh Božiča, ko bomo 12.1. strnili skupaj želje za naslednje leto. Takrat bomo vstopili v proces aktivnega reprogramiranja starih vzorcev, ki tega novega programa ne podpirajo in nas bodo poskušali samotirati na poti.
Seveda se lahko takega reprogramiranja lotite sami in vendar vam iz lastne izkušnje povem, da je zelo težko vztrajati, še posebej če so notranji glasovi zelo močni. Velikokrat podležemo saboterju, ali pa žrtvi ali pa enostavno zamenjamo novo pridobljene moči za fizično udobje in vse skupaj spustimo, ko nas izzove tretji preživetveni arhetip naše psihe - prostitutka. In vendar če nam uspe in vztrajamo do konca, obudimo svojega notranjega otroka, svojega notranjega genija, svojo kreativnost in moč, da gremo v svojem življenju naprej po poti, ki smo si jo izbrali. Najtežji korak je obračanje tankerja na morju, kot to osebno imenujem, ko se zaveš, da gre tvoja ladja v smer v katero ne želiš iti, ko moraš to ogromno gmoto najprej ustaviti, jo počasi obrniti, da greš nato lahko v drugo smer.
Podpora skupine in individualna srečanja z drugimi udeleženci seminarja vam bodo dala podporo in voljo, da resnično greste do konca. Tukaj vstopi v igro tudi notranji arhetip očeta, ki vam da potrebno podporo in voljo, da dokončate začeto.

Kot sem povedala že na začetku sem tudi sama izkusila mnogo dobrih metod za spreminjanje prepričanj in vendar sem vedno znova in znova ugotavljala, da so bili glasovi mojih arhetipskih senc močnejši in tisto kar sem osebno pri vseh tehnikah pogrešala so bila navodila, kako spremeniti rutino, kaj narediti po seminarju, ki ti je spremenil vzorce, kaj sedaj z navadami, ki jih imaš. Nihče ni govoril o navadah in rutinah in o tem, da je potrebno zavestno spremeniti načine delovanja. In da si skozi navado in rutino poustvariš nazaj stare vzorce, če jih ne uspeš spremeniti.
In rabila sem precej dolgo, da sem lahko ubesedila to, kar sem čutila že na začetku.

Seminar je namenjen le tistim, ki ste pripravljeni nekaj spremeniti pri sebi in to resnično. Nisem pestunja in ne spovednik, ne zanimajo me "jamranja" in 1001 način kako ste že poizkusili in ni uspelo. Zame je "impeccability", o čemer govori Don MIguel Ruiz neizprosnost in brezhibnost najprej do sebe, kar pomeni da zalezujem svoje sence in se soočam z njimi, jih objemam in jih preobražam v sebi, ključna. Vse, kar vas obdaja je refleksija vašega notranjega sveta, zato že v tem pisanju povem, da ne bom tolerirala zgovarjanja na druge, kaj so vam naredili in kako hudo vam je bilo v življenju. Vsi imamo svoje rane, vsi smo bili zlorabljeni in mučeni, vsak na svoj način, "get over it!" Čas je, da to prerastete, pustite za seboj. Skupina ni in ne bo namenjena ranologiji, pogovarjanju in obujanju preteklih ran. To ni skupina v kateri bi dobili simpatijo, ker vam je v življenju tako hudo. Vsi imamo svoje križe, ki jih nosimo. Vsak na svoj način in vsak svojo težo. Ker tega "jamranja" ne toleriram pri sebi, ga tudi pri drugih ne nameravam. Namera je rast in razvoj, odprtost za spremembe, biti sprejemljiv in v stanju sprejemljivosti. Ne bomo se osredotočali na strahove, rane in "kaj bi, če bi, ko bi" izgovore, ki jih imamo vsi tako radi. In če ste pripravljeni resnično spremeniti svoj svet in sprejeti zavezo rasti, vabljeni v našo družbo.

Moja zaveza sebi je, da speljem ta program in vam pomagam doseči to, kar si želite.
Zaenkrat smo tri - tri ženske, pripravljene na spremembo in na soočenje z vsem, kar smo si nacoprale v sebi, zase. Če začutiš in se želiš pridružiti mi pošlji e-pošto ali zasebno sporočilo na Facebooku.

Smrt je le uvod v novo rojstvo

2010-11-27T23:55:00.000+01:00

Veliko se govori o novi Zemlji in o prehodu, letu 2012 in vendar menim, da se mnogi ne zavedajo, kaj nas čaka. Kot nam cikli letnih časov vsako leto kažejo svoje obraze umiranja in ponovnega rojstva, ravno tako moramo umreti, da bi se lahko na novo rodili. Temna noč duše je nekaj, skozi kar bomo šli vsi na tak ali drugačen način, da bi se zavedli dejstva, da moramo na svojem kamnu žrtvovanja, na našem notranjem oltarju prepoznati in žrtvovati vse sence, ki jih prepoznavamo skozi intenzivno luč, ki se zliva skozi nas.

IN tega nihče ne more in ne bo naredil namesto nas, vsak se bo moral s svojimi sencami spopasti sam. Ljudje smo postali tako mentalni v svojem pristopu k stvarem, da verjamemo, da smo če se pomirimo s stvarmi na mentalnem nivoju, opravili svojo nalogo soočanja s sencami. Vendar vas reptili počakajo za naslednjim vogalom, kajti intenzivna luč jih bo zbrskala na svetlo. In slej ko prej se bomo morali soočiti z njimi. V svoji naivnosti se ne zavedamo, da je kaos in norost sveta, ki se odvija pred našimi očmi naša norost in da se moramo soočiti s stvarmi, ki nam jih kaže, v nasprotnem primeru bomo postali tudi mi nori. In sence in zlo so žive v nas, ne slepite se. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če nam vzamejo vodo, če zmanjka pitne vode, ko se boriš za preživetje. Dragi moji ne slepite se, da ne bi poskrbeli za svoje preživetje. Danes gledate podobe na svojem ekranu v udobju svoje dnevne sobe in jutri je ta podoba lahko na vašem dvorišču.

Slepilo nove dobe me je dolgo držalo v utvari, da je vse kar moram storiti pozitivno razmišljati in biti pridna. Ko se mi je začel sesuvati moj lepi svet, ki sem si ga izgradila, sem se začela prebujati v "kruto" resnico vsakdana. Vse je v meni, sprejmi, sooči se, umri v sebi in si dovoli novo rojstvo sebe. Umri v sebi in se rodi na novo. Vsak dan, dan za dnem, dan za dnem. In nikoli prej se nisem bolj zavedala resnice, ki jo govorijo vsi veliki mojstri in mistiki, vsi šamani sveta; "Delaj, delaj, delaj." Moli. Moli zase. Moli za svet. Odpuščaj. Soočaj se s sencami. Zalezuj svoje sence. Sprejemaj. Objemaj. Preobražaj. Opuščaj. Odpuščaj.

Dragi moji duhovna pot zahteva delo. To ni spa, ni hobi in ni lahkotno, lenobno čakanje, da se stvari zgodijo same od sebe. JA pozitivna naravnanost pomaga in JA ljubezen je pomembna ampak dragi moji vašega dreka ne more skidati nihče drug kot vi sami. Prebudite se in začnite kidati!

Misticizem

2010-11-24T12:10:00.000+01:00

K pisanju me je spodbudila objava članka, ki o misticizmu piše kot o tehnikah, ki ljudi strašijo in po mojem občutku zamenjuje misticizem z "new age" ali novodobnim razmišljanjem, ki z misticizmom nima dosti skupnega. Znani mistiki so Rumi in Jezus. Misticizem govori o zavestnem zavedanju Resnice, enosti, boga. Gre za osvobojenost vseh ciklov karme, najvišja stopnja je mojstrstvo, razsvetljenje.

Moje mnenje pa je, da mnogi v resnici ne razumejo besede misticizem in to kdo je mistik. Skrivnostnost je kvaliteta duše in dandanes mnogo stvari raje poskušamo razložiti skozi razum. Duša ni med najbolj zaželenimi zavezniki, prav nasprotno, pogosto jo zanikamo in potlačimo tudi tako, da udrihamo po krhki lepoti mističnosti in zamaknjenosti. Dandanes namreč ne razumememo lepote in njenega pomena za našo dušo. Tudi zato, ker so nas prevzeli tehnologija, znanost in druge razumsko tehnične vede. In da se razumemo, nič nimam proti njim, menim le, da nam malce ravnovesja in harmonije ne bi škodovalo.

Misticizem je iskanje avtentičnosti. Mistikovo popotovanje vodi iz popolnega zavedanja duše v utelešenje skozi arhetipske vzorce v ego in nato skozi temno noč duše, kjer so vsi njegovi srhetipski vzorci izzvani na tak način, da se spomni svoje izvorne esence, kdo v resnici je, nazaj v enost z vsem in zavestno zavedanje kdo v resnici je. Da to živi in je to kar je.
Mistikova naloga je opreti sveto srce, kar pomeni z besedami Jezusa nastaviti še drugo lice, ko te udarijo po prvem. In mistiki so tisti, ki znajo biti v nesojenju in nekritiki, ki samo opazujejo in ki bolečino drugega prevzamejo nase in jo znotraj sebe skozi alkemični proces preobražajo zase in za druge. Zakaj mislite, da je Mati Tereza svojim nunam rekla, naj molijo zanjo, da se ne bo zlomila pod bremenom, ki ga nosi? Nase je prevzela bedo vseh s katerimi je prihajala v stik, jim vračala upanje in znotraj sebe vso to bedo preobražala zanje in za sebe.
Mističnost je povezana s srcem, z dušo, s tem kar v resnici smo in ni kar nekaj, airy-fairy, lebdeče, leteče kot so mnoge novodobne zadeve. Misticizem ima svojo zgodovino in svoje metode, kako doseže to kar je danes popularno kot razsvetljenje.
Mistiki uporabljajo samoopazovanje, kontemplacijo, dovolijo si odpiranje in predajanje lepoti notranjega sveta in zunanjega sveta. Dovolijo si biti ranljivi in čutiti empatijo z drugimi. In vendar imajo tako močno notranje jedro, osebnost mora biti tako močna in hkrati prožna, da zmorejo videti svet tak kot je, brez da bi se razdrobili, šli v kaos in zmedo. Kot se nam pogosto dogaja, ko smo celo svoje življenje obdani z vsakdanjim in normalnim življenjem v sivem, pustem betonu in nato odidemo na popotovanje. Daleč od svojih vsakodnevnih navad in kulture, po možnosti z nečloveškim časovnim zamikom 12 ur, ko smo nenadoma izpostavljeni mogočnim prizorom lepote, dišavam in petju, ko smo soočeni s transcendenco v kateri se nepripravljena oseba popolnoma izgubi, ker je zanjo vsega preveč. Ko oseba ni dovolj močna in prožna in je lepota, ki jo obdaja preveč intenzivna in je ne more prenesti. Takrat ima občutek, da se bo razdrobila, razpade organiziranost skrbi in mentalnih navad. Če smo v takih trenutkih, ko imamo občutek, da vse kar poznamo in nam je znano razpada, dovolj pogumni, da zapustimo tisto, kar je v nas postanega in zastarelega, lahko zrastemo. Pri transcendenci si pridobite nova znanja, nove sposobnosti, novo energijo in ko se vrneš, si spremenjen. Saj veste, po razpadu in smrti se vedno zgodi ponovno rojstvo.

Glavni način na katerega se izraža transcendenca je drugačna zaznava časa. V transcendenci uspemo pozabiti nase na tak način, da se osvobodimo svojih vsakodnevnih načinov razmišljanja in čutenja. Transcendenca nas vrne k sebi, k svojemu resničnemu jazu, k tistemu delu sebe, ki smo ga zaradi napačnih navad popolnoma pozabili. In transcendenca je bistvo mističnosti in mistikov. Mistiki so presegali običajno. Zapustili so nebistveno in se vrnili k bistvu. Zapustijo obrobje in se vrnejo v samo središče. Najdejo svoje pravo bistvo.

In danes smo na poti sodobnega mistika, tisti, ki tako izberemo, na poti mistikov brez samostanov, kot nas imenuje Caroline Myss.
Vabljeni na popotovanje v svoje globine, kjer morate najprej prevzeti popolno odgovornost zase in za svoje življenje, da sploh lahko vstopite v globine, v tišino, v temo, v skrivnostnost in magičnost ... trenutka.

Mojstrstvo

2010-11-22T21:57:00.000+01:00

Ves uspeh, ki ga opazujemo zunaj sebe je le odsev uspeha, ki ga doživlja eden od naših notranjih aspektov. Če vidiš srečnega očka je to odsev tvojega notranjega arhetipa očeta, ki je srečen. Če vidiš prijateljico, ki dobro izgleda je to tvoja notranja lepota, ki jo vidiš v njej. In namesto, da bi to objeli v sebi in bili hvaležni in veseli, ker nam je prinašalec sporočil prinesel tako izjemno sporočilo, ga sodimo, kritiziramo in smo ljubosumni. NA KOGA? Sami nase dragi moji. Sami nase. Ne ubijete nikogar zunaj sebe, samo sebe.
Je vredno?

Jaz izbiram hvaležnost in z velikim navdušenjem spremljam dosežke čisto vsakega od vas. Bravo!
Vse to namreč pomeni, da mi gre zelo dobro, kajti vsi deli mene, ki jih predstavljate so uspešni in hvaležna sem jim za to. Zato sem hvaležna vam, da mi odslikate moje notranje arhetipe tako v svetlih kot v senčnih straneh, kajti tako spoznavam samo sebe.
Danes sem z nepremičninskim agentom stala na ulici v mestu in kramljala o zelo zanimivih temah. Gospod me je presenetil s svojo razgledanostjo. Tako sva opazovala delavce, ki so kopali jamo za novo mestno pogruntavščino, podzemne smetnjake. In sem komentirala, kako včasih ne znamo biti hvaležni vsem tem ljudem, ki opravljajo dela, ki jih nam ni treba, ker jih opravijo oni za nas. Nedavno sem namreč globoko izkusila od kje izhaja naše nezadovoljstvo z življenjem in sploh z vsem. Iz našega prepričanja, da je samoumevno, da smo ljubljeni, da je samoumevno, da imamo ljubečega partnerja, pridne otroke, dobro službo, naša pričakovanja nas ubijajo. Nič ni samo po sebi umevno, tudi pravna država ne. Ljudje smo tisti, ki soustvarjamo VSE. In te odgovornosti za lastna življenja mnogi nočejo sprejeti. Kajti odgovornost za slabo plačo in skrhane medsebojne odnose je pač težko prevzeti nase, raje za to okrivimo druge, jih sodimo, obsojamo in linčamo.
Kdaj bomo spoznali, da vse to delamo sebi in samo sebi. Mi smo tisti, ki se obsojamo v tem aspektu, ki nam ga odslikava oseba na drugi strani, pa naj bo to partner, otrok ali uradnik v banki. Vse to sem JAZ v miljonti različici SEBE.

Pred časom mi je kolegica rekla, da se obračam po vetru in se non stop spreminjam, da ljudi zmedem s svojo nestanovitnostjo. Mar res? Jaz vidim le svoj pogum s katerim vstopam v svoje lastne senčne dele in v svojo luč in sem to kar sem v vseh svojih aspektih. Je to res tako obsojanja vredno? Jaz to gledam skozi svojo perspektivo. Zame je življenje eksperiment in delo v nastajanju. Dokler sem tukaj ni končano. In popolnost in predvidljivost nista del moje zgodbe, ne več, kajti vem, da je lepota v nepopolnosti in v nepredvidljivosti. In lepota je moj vodič. Vodi me v globine srca, v globine duše. In obožujem mističnost duše in poezijo Rumija, povezanost in prepredenost z nitmi Univerzuma. Vem, da sem nepopravljiv poet in romantik. Verjamem v dobroto, milino in nežnost, verjamem v integriteto, medsebojno spoštovanje in podporo, ki jo drug drugemu lahko damo. Ne razumem ljudi, ki potunkajo nekoga, da bi sami zrasli in ne razumejo, da s tem, ko s svojo roko tiščijo navzdol drugega tudi sebe znižajo.

Moje vodilo v življenju je naprej, samo naprej. Pogosto sem požrla bolečino izdaje in verjela, da zmorem preobražati bolečino za oba. Verjamem v sveto srce, ko ne udariš nazaj in v sebi preobraziš vse tisto, kar so drugi zlili nate, te obtožili, te razžalili, ponižali. Verjamem v svetost tega o čemer je govoril Jezus, v pot mistikov in preseganje tega sveta. Kajti nismo od tega sveta, tu smo samo zato, da izmojstrimo sebe.

Zato dragi moji prijatelji...čas je, da postanete mojstri :)

Duša

2010-11-12T08:24:00.000+01:00

Ko delam z dušo me vedno odnese v njene globine in skrivnostna tkanja vesolja, ki jih razkriva skozi svoja notranja popotovanja. S skrivnostnostjo in mističnostjo me vedno znova očara in vedno bolj se zavedam, kako izjemno pomemebno vlogo igra v našem življenju kot sprejemnica duhovnih darov, ki jih skozi domišljijo pretvori v obliko. Ko smo v svojih življenjih pripravljeni svojo pozornost preusmeriti na dušo namesto na mehanizme delovanja, v ospredje prinesemo drugačne vrednote. Ko smo v stiku s svojo dušo nimamo nobenih potreb po nadzorovanju drugih, po kontroli in ni nam potrebno izgubljati poguma in stikov z drugimi milostmi, ko si utiramo pot skozi vsakodnevne težave s katerimi se srečujemo. Če razumemo, da duša ljubi težave, nam je veliko lažje. Duša ne teži po popolnosti in sreči. In ni duša tista, ki bi želela stvari doseči. Zadeve duše presegajo sodbe o dobrem in slabem, prijetnem in neprijetnem.

Duša nas popelje globlje od narcističnega vprašanja s katerim vrtamo po sebi, k bolj pronicljivemu, radarskemu pogledu na stvari. In vedno ko se sprašujete; Kaj je narobe z mano? se bližate narcizmu saj je poudarek na MENI. Duša nas nauči kako v življenju živeti brez pričakovanj, brez sodb in obsodb in včasih je to težko. Ko gledamo na svet z dušinega stališča postanemo prizanesljivejši do slabih strani, do sence in občutka praznine, ki se občasno pojavi v našem svetu. Naša pričakovanja so pogosto povezana s pričakovanji, da bi stvari in odnosi morali potekati gladko in prijetno in vedno znova pozabljamo, da duša ljubi težave. Kajti skozi težave se kalimo in rastemo.

V vseh iniciacijskih procesih po svetu, je moral novinec prestati neko obliko bolečine, da je dosegel novo raven zavedanja. Dandanes pa težimo k temu, da se bolečini in porazom izogibamo. In s tem prispevamo k plitvosti družbe katere del smo, kajti duša se prečiščuje in poglablja skozi poraze in bolečino, pa naj nam je to všeč ali ne. Duši ni do popolnosti!

Tehnologija duše je preprosta in počasna. Duša je tista, ki ustvarja intimnost in občutek globoke srčne povezanosti in tega težko ustvarjamo skozi hitrost, ki jo prenesejo sodobne oblike komuniciranja. Duša obožuje globoko razmišljanje, kontemplacijo, zahteva predanost in pozornost, ki ju pogosto nismo pripravljeni dati sami sebi. Tehnično popolna, hitra in informativna komunikacije duše ne gane. Raje ima globoko skrivnostnost Rumijeve poezije kot strani dolge zapise o tem kako naj bi živeli. Nič nenavadnega ni, da v dobi telekomunikacije trpimo zaradi izgube duše, ko je življenje prazno in brezizrazno. Beseda telekomunikacije dobesedno pomeni povezava na daljavo.

Rilke je nekoč dejal; Samo plitvi ljudje se poznajo. In ta njegova izjava se mi je vsedla v srce. Kako resnično. Ko si z nekom povezan na nivoju duše si ranljiv in odprt. Ne moreš biti zaščiten s številnimi ščiti in pred temo, vsem grdim sveta in biti hkrati odprt in ranljiv. To dvoje se med seboj izključuje. In v družbi v kateri živimo smo bolj usmerjeni h strahu in ščitenjem pred nevarnostmi, kot k rasti in razvoju, ki zahteva od nas da smo odprti in si dovolimo biti ranljivi. In za to, da se razkrijemo drugemu ali sprejmemo razkrivanje drugega od nas zahteva pogum in zaupanje. Podobno je bolečemu odpiranju telesa med porodom, zato da pogosto želimo zaobiti, čeprav nas na koncu osrečeje in zadovoljuje, ko se uspemo predati svoji duši.

Pred dnevi me je globoko prizadela izjava znanke, da zavajam ljudi in še sama ne vem kaj hočem. Včasih bi se dneve kujala in se valjala v bolečini, zameri in vsem ostalem. Vendar me je pot alkimistov naučila, da ti vsakodnevni dogodki na površje prinašajo žlindro globoko iz notranjosti duše, da se z njo spogledamo, jo prepoznamo in jo preobrazimo v notranje zlato. In suho zlato so ozaveščeni deli našega nezavednega, ki smo jih presvetlili z lučjo zavesti.
Pogosto veliko energije porabimo za prepire in dokazovanja, kdo ima prav in kdo ne, namesto da bi ponižno in odkrito razmislili o skrivnostnih prvinah, ki so vstopile v naše življenje.

Duša je kot ogromen ocean in naša zavest je kot ladja na tem oceanu. In kako dobro nam gre plovba po tem oceanu je odvisno od naše pripravljenosti prepoznavanja naše duše in sodelovanja, soustvarjanja z njo. Kajti duša je tisti del nas, ki ima neposredno povezavo z duhom in neskončnostjo Univerzuma, ki nas obdaja.

In zato dandanes z veliko lahkoto rečem, da ne vem in ne poznam vsega, da nimam vseh odgovorov, tudi približno ne. Da sem otrok, ki se uči in spoznava Vesolje, ki ga obdaja in kar mi je najljubše, na kar me je spomnil Eric Pearl je, da ne potrebujem nobene tehnike, da sem to kar sem. Da ne rabim procedur in tekstov, da sem to kar sem. In da je skrivnostnost, mističnost in globina, ki jo dosegaš povezana s tem kako globoko si dovoliš iti. Duša zajema nepoznano. In to neznano moramo sprejeti, se poglobiti vanj, da se lahko uglasimo s svojo dušo. Zapise o tem najdemo v vseh tradicijah, meni je najbolj ostala v spominu Castanedina knjiga o skoku v neznano.

Eric nam je prebral v kanaliziranju, ki ga je prejel na začetku svojega dela s frekvencami: "I want you to wonder. You are here to facilitate the perception. Flow with the music of your life. Reach out to give, to receive, so that in the process you allow others to give to you!"
"Želim, da se čudite. Tukaj ste zato, da olajšate dojemanje. Pojdite s tokom glasbe vašega življenja. Sezite iz sebe da dajete, sprejemate, tako da v toku procesa dovolite sebi, da prejmete od drugih."

Poezija je vedno iz srca in duša prepozna čarobnost tkanja vesolja. In genij v nas služi ustvarjanju. Spoznajte se z njim. Ko se želite izpopolniti izhajate iz domneve, da je z vami nekaj narobe, da morate nekaj spremeniti na sebi. Premaknimo se iz narcizma v fazo evolucije. Spoznajte sebe, vzljubite sebe, sprejmite se taki kot ste z vsemi svojimi "pomanjkljivostmi" in nerazumevanjem. Kajti resnično ljubite se lahko šele, ko vzljubite svojo dušo v vsej njeni celovitosti. In živite to kar ste.

Namaste
Taja

Narcizem je le del naše rasti, čas je, da se premaknemo naprej

2010-11-07T20:28:00.000+01:00

Ko govorimo o osebni moči, se je večina ljudi na svojem popotovanju skozi etape življenja ustavilo na narcizmu. Caroline Myss pravi, da smo na tej točki obstali tudi kolektivno. Narcizem je po definiciji pretirano ukvarjanje s seboj in če pogledamo okoli sebe kmalu ugotovimo, da se večina ljudi ukvarja z jaz sem in moje.

Seveda je po tem, ko se osvobodimo tistega, česar nočemo več nujno poiskati tisto, kar si želimo. In vendar se prepogosto v tem ustavimo in ne gremo v naslednjo fazo preseganja. Narcizem nam na neki točki pomaga. Ko ustvarjamo svojo osebnost, se odlepimo od družine in se upremo vsemu znanemu, nam pomaga, da popolnoma spremenimo svoj videz, morda celo ime. To nam da hrbtenico in podporo, da zmoremo sebe na novo poustvariti, si postaviti meje soočeni z odporom.
Spremembe v tej fazi narcizma nam pomagajo postaviti stopnico, da stopimo iz te zunanje preobrazbe v bolj pomemebno notranjo preobrazbo, na svoji poti. In vendar je ta faza narcizma za mnoge tako mamljiva, da se ujamejo v neskončno in nenehno ukvarjanje s sabo.
Narcizem je past, ki vodi v pogubo. Tisto, kar je pri narcizmu glavno vodilo je upravičenost. Do česa vse ste upravičeni, ker ste... ženska, moški, bolni, zapostavljeni, pomembni ...

Veliko poguma je potrebnega, da se spogledaš z vsem, kar misliš, da ti pripada, ker si poročen, ker si v službi, ker si vzoren državljan...
Svet kot ga poznamo razpada ravno zaradi narcizma, ki ga ljudje ne prepoznavajo v sebi. Samozaverovanosti vase. Ko se vse vrti okoli mene, moje, jaz.

In v svoji najbolj skrajni obliki narcizem uporabljamo zato, da uničujemo druge, ker jim gre bolje od nas. Jih sodimo, obtožujemo, obrekujemo, kritiziramo.
In ravno ta energija je tista, ki nam pomaga, da uspešno uničujemo sebe. Nekje sem prebrala, da problem naše družbe sploh ni negativno razmišljanje, temveč sojenje, obsojanje in obrekovanje drugih. Kajti s tem sodiš, kritiziraš in obsojaš sam sebe v tem aspektu, ki ti ga kaže oseba na katero kažeš s prstom v svojem zunanjem svetu.
In tako ljudje uničujejo druge in s tem v temo potegnejo sebe. Vzamejo upanje drugim in ga s tem odvzamejo sebi.

Temna stran moči ima opraviti z uničenjem sebe. Ko mislite, da nimate tistega, kar ste želeli in ko ste prepričani, da bi vam drugi morali omogočiti, vam dati, poskrbeti za vas.

Ko so krivi vsi drugi, starši, ker so vas zamorili in uničili, partnerji, ker ne znajo poskrbeti za vas, delodajalci, ker vam ne dajo kar vam pripada.
Ustavite se in se vprašajte ... do česa mislim, da sem upravičen?

V resnici niste upravičeni do ničesar, kajti čisto vse je vaša izbira in vaša odločitev. In sprejeti moramo polno odgovornost za to, kar smo. Kajti mi smo izbrali, da smo taki, kot smo. In ko se osredotočamo na to, kar nam ni všeč, dobimo še več tega, kar imamo.

Če hočemo naprej, če želimo evolucijo, moramo najprej dojeti, da to življenje ni o nas, da ne gre za to, da je nam fino in smo mi preskrbljeni in smo MI, MI, MI.
Ne. Gre za to, kaj naredimo za druge, gre za odpuščanje. Gre za pot, ki so nam jo pokazali mnogi veliki učitelji. In kot je rekel Jezus, pa ga mnogi nikoli niso razumeli; ko te udarijo nastavi še drugo lice. Kajti to življenje ni o tebi, gre za dar, ki teče skozi tebe in ga deliš z drugimi. Gre za to, da spustiš Vir skozi tebe. In ko si kanal, nisi pomemben TI, si samo kanal skozi katerega se udejanja nekaj, kar presega majhnost in nepomembnost.

In vendar moraš v čaščenje in skromnost, ponižnost in svetost, da si lahko neskončno velik in veličasten. In pot vodi skozi največje strahove, največjo temo in najmanjše ključavnice. In kot pravijo na vsakem letalu s katerim ste kadarkoli leteli, seveda morate najprej kisikovo masko nadeti sebi, da lahko pomagate drugim. Toda, ko si jo nadanete se vam ni treba več v neskončnost ukvarjati s sabo, takrat ste pripravljeni na to, da pomagate drugim. Evolucija pomeni preseči svoj narcizem in se predati misiji. Biti v služenju drugim in skozi to živeti radost, ljubezen in mir.

In vendar za večino to pomeni iti nazaj v suženjstvo in hkrati tudi ponižnost enačijo s ponižanjem. Kajti evolucija pomeni postati visoko učinkovito plemensko bitje. Evolucija zahteva od nas, da osebno moč zamenjamo za izvorno moč svoje duše ali empowerment. In veliko moramo odložiti, da smo lahko v svoji izvorni moči.
Ključno vprašanje je kot vedno, ali ste pripravljeni preseči sami sebe in svojo upravičenost?

Če vas zanima več na to temo in spoznati ostalih 6 senc s katerimi se moramo soočiti na svoji poti ste vabljeni na seminar Alkimija Duše konec meseca v Maribor. Spoznali bomo sedem senc in sedem milosti, ki nam pomagajo na poti duhovne rasti.

Namaste
Taja

Pot domov

2010-10-31T20:24:00.000+01:00

V resnici je vse zelo enostavno :)
Ja vem, tako običajno pravijo moški. Zase pravijo da so izjemno enostavna in preprosta bitja. Ženske smo tiste, ki kompliciramo :)

Ampak čisto zares je vse, kar moramo storiti to, da presežemo vse čemur smo dali svojo moč, del svoje energije. In zaradi tega nismo več 100%. Zaradi tega izgubljamo svojo avtentičnost. Vsakič, ko svojo moč damo nečemu zunaj sebe, s svojo energijo to podpiramo dan za dnem. In vse kar moramo narediti je, vzeti nazaj svojo energijo, svojo luč in biti to kar smo. Vsa orodja so le to, orodja in vi jih s svojo energijo podpirate. Zakaj ne bi vozili svojega kolesa brez pomožnih kolesc, pa sploh nima veze ali so super moderna, zadnje mode, okrašena z ametisti ali Swarovski kristalči. Pomožna kolesca so le to, pomožna kolesca.

Čas je, da jih presežemo.
Ste pripravljeni na dvig zavesti in na to da postanete luč?

Izziv s katerim smo soočeni je, ali bomo odprli oči ali ne. In ko jih odpremo nas svetloba lahko zaslepi. In vendar je naša izbira ali bomo izbrali, da nas zaslepi, ali da nas razsvetli.

Vprašanje pa je ali lahko presežemo strahove, pomanjkanje in tehnike, to pomembnost "jaza", ki ga mistiki imenujejo narcisizem.
Ali lahko presežemo to, da smo pomembni in stopimo v svet, v katerem nismo pomembni in smo tukaj zato, da smo kanal in pomagamo stopiti drugim v polje čiste luči in zavedanja, da smo v služenju drug drugemu?

To je ključno vprašanje.
Ali lahko?

Odgovor najdete v sebi.

Se lahko soočite z resnico?
To je že drugo vprašanje.

Ali lahko živite z vedenjem, da bi lahko odprli vrata mnogim ljudem, pa tega niste naredili, ker vas je bilo strah, da...

Jaz ne morem.
Zato v polnosti sprejemam svoje poslanstvo :)

Za prijatelje si je treba čas vzet

2010-10-25T09:44:00.000+02:00

Prijateljstvo je posoda za oblikovanje naše duše. Govorim o pristnem prijateljstvu ali bolje rečeno tovarištvu. Naša duša hrepeni po intimnosti, saj bližina, ki jo ustvarja tesno prijateljstvo, izpolnjuje njeno pravo naravo. Dejstvo je, da pristno prijateljstvo ne zahteva delovanja, potrebuje pa vdanost, navzočnost in pozornost. Pristno prijateljstvo ne zahteva od nas, da se medsebojno ujemamo. Ne gre za povezovanje združljivih oseb temveč za privlačnost in magnetiziranje. Pravi prijatelj je lahko na tisoče kilometrov stran in se z njim ne vidiš prav pogosto. in vendar lahko vsakič nadaljujeta tam, kjer sta prejšnjič nehala. Prijatelji namreč spoštujejo razdaljo, ki jih ločuje in podpirajo individualnost. Sami se odločajo za bližino.

Skrb za prijateljstvo je del negovanja duše in neizmerno srečo imamo, če smo lahko prijatelji s svojimi starši, svojimi partnerji in svojimi otroci. Pomembno je, da prepoznamo, da je prijateljstvo enakovredno, ko nihče ni bolj ali manj pomemben, gre za dve individualni osebi, dva svetova, ki prideta skupaj z namenom, da izmenjata. In neizmerna bolečina na nivoju naše duše se zgodi, ko smo izdani s strani nekoga,ki ga imamo za pravega prijatelja.

Prijateljstvo je dejavnost duše, ki potrebuje primerno okolje, da se razvija. Občutek intimnosti in bližine ustvarjamo skozi pogovore in druženja, in ne preko skypa, telefona ali facebooka. Gre za srečanja v živo, izmenjavo, ki je duši tako zelo dragocena. Moja iskrena želja je ustvarjati sveti prostor za takšna zbliževanja, povezovanja in gojenje pristnega prijateljstva. In le-ta se udejanja.

Tisto, kar mi je bilo izjemno zanimivo v povezavi s prijateljstvom pa je njegov razvoj. Svoje veščine prijateljstva, povezovanja in druženja razvijamo v otroštvu, na neki stopnji pa lahko ostanemo še dolgo po tem, ko otroštvo mine.
Po principih antropozofije se vsi premikamo iz popolne soodvisnosti v mladih letih, ko smo čisto odvisni od svojih staršev in ko nam soodvisnost nudi varnost (prvih 7 let), ko so nam starši vzorniki in se popolnoma zlijemo z njimi, Pa nato preko avtoritete (naslednjih 7 let), ko se začnemo osvobajati in ustvarjati svojo identiteto. In preko vzornikov v obdobju pubertete pa tja do 21 leta, ko naj bi dosegli stopnjo popolne svobode in s tem tudi popolno prevzemanje odgovornosti za svoje življenje. Za pristno prijateljstvo smo pripravljeni šele takrat, ko prevzemamo popolno odgovornost zase in za vse kar počnemo, ko nihče zunaj naj ni kriv za nič in ni odgovoren za nič, kar smo ustvarili mi sami. Ko se popolnoma zavedamo, da mi kreiramo svoje življenje. Takrat dosežemo popolno neodvisnost in s tem svobodo.
In ta otroški razvoj, če ga nismo zaključili v prvih 21 letih vlečemo s seboj na nivoju, kjer smo ostali in ga podoživljamo skozi svoje partnerske odnose.
So vam partnerji avtoritete, ali ste popolnoma odvisni od njih in do avtoritete še niste prišli? So vam vzorniki in mentorji ali ste z njimi pristni prijatelji?

To je tema seminarja DivineWeave in duhovnega partnerstva. Nedvomno zanimiva tema:)
Imejte se božansko!

Namaste
Taja

Ponovno naravnani na Vir

2010-10-21T22:23:00.000+02:00

Verjetno ste že slišali, saj se zadnje čase o ponovni povezavi veliko govori. In tudi o tem, da se človeštvo nahaja na točki, kjer smo v preteklosti enkrat že bili. Sama rada rečem, da se vračamo po isti poti po kateri smo se spuščali, le da gremo sedaj drugo polovico kroga nazaj do Vira. In kot je modro, da se za vsako popotovanje dobro pripravimo, kar pomeni, da v Himalajo ne boste vzeli kopalk in na Havaje ne smuči, se je modro tudi za to naše popotovanje, na katerem smo, ustrezno pripraviti. Sama opazujem ljudi, ki me obkrožajo in sama sebe. Soočamo se s kaosom, strahovi, tesnobo, paniko. Negativna čustva? NE. Gre le za nelagodje telesa ob dejstvu, da nima potrebne infrastrukture za energetske pretoke, ki se trenutno s svetlobno hitrostjo odvijajo na planetu. Saj ste že slišali tisto zgodbo iz računalništva, ko hoče stranka najmodernejša Okna naložiti na svojo staro 386-tko. Nekako mu ne uspe, ker računalnik ne zmore. Se morda počutite podobno?

Ko sem v zadnjih dveh mesecih intenzivno delala s svojimi arhetipi sem dojela, da sem se premikala skozi različna orodja z namenom odmetavati vso nepotrebno "kramo", ki je ne potrebujem v svojem kovčku, na svojem popotovanju v celostnost (če še niste, si preberite zgodbo o Wu-ju in njegovih kovčkih). Ko sem objela svojo notranjo Hetairo, ki sem se ji uspešno upirala kar dolgo časa, sem objela tudi arhetip svečenice. In s tem sem si dovolila, da do mene pridejo stari spomini moje duše na vsa življenja moje svečenice. In ko sem v roke dobila literaturo o aksialnih linijah ali meridianih vesolja, so se obudili moji spomini iz pred-egipčanskega obdobja in kako smo v Egiptu Ankh uporabljali za povezovanje meridianov telesa z energijsko mrežo Zemlje in naprej z energetsko strukturo univerzuma – z izvorom.

Do mene so prišle informacije o ponovnem povezovanju, metodi o kateri piše dr. Eric Pearl in o ponovni naravnavi na aksialne linije vesolja. Dejstvo je, da nam ta energijska mreža daje podporo in nam omogoča izražanje in uresničitev naših notranjih zmožnosti, zdravja, sposobnosti in talentov. Spodbuja in podpira nas, da se na vseh življenjskih področjih premaknemo v ravnovesje, oziroma da realiziramo svoj življenjski namen.
Vse v meni je reklo JA, to je moje. In za kaj gre? Gre za delo na eteričnem telesu in če vprašate kakšnega dobrega akupunkturista, vam bo vedel povedati, da ko zabada igle v točke na meridianu telesa VEDNO naredi isto tudi na eteričnem nivoju in ti dve točki med seboj poveže. Eterično telo, na katerem se nahajajo meridiani se sidra v telo preko akupunkturnih točk. In pretok na energijskem telesu se preslika v telo. Znanstveniki so dokazali obstoj tankih prosojnih kanalov po telesu po katerem se prevaja elektromagnetni impulz. Akupunkturne točke so kot vrtinci energije na nivoju kože. Tisto, kar je presenetilo mene, je dejstvo, da ima vsaka celica v našem telesu enako strukturo in imajo tudi celice svoje vrtince, ki so videti kot akupunkturne točke. Pravzaprav sem se s tem srečala v RPT-ju, ko smo se pogovarjali o tem, da ima tako spermij kot jajčece vsak svoj set čaker, ki se ob spočetju povežejo in zlijejo ali pa tudi ne. Aksialni pretočni sistem v telesu vključuje in povezuje vse akupunkturne točke in vse meridiane v našem telesu. Energija ki teče po tem sistemu je elektromagnetna. In ko je ta sistem odprt in deluje, oddaja zvočne in svetlobne frekvence, ki povzročijo, da se atomi v naših celicah gibljejo hitreje. Povečana hitrost gibanja naših atomov ustvarja svetlobne niti, ki jim pravijo tudi superstrune, ki ustvarijo mrežo celične regeneracije na vseh nivojih. Strune so osnovni gradniki vesolja in glede na njihovo hitrost gibanja ustvarjajo energetsko strukturo ali materijo. Ko se povežemo na to mrežo s svojim sistemom meridianov, dovolimo celičnim mrežam, da so v ravnovesju.

Z manj znanosti in bolj po domače, to nam omogoči, da se celice obnavljajo in telo se neha starati. Cool?
Ponovna naravnava na aksialne linije naše Zemlje in Vesolja nam omogoči povezavo v širino in globino, v večnost in neskončnost, vse do vira vsega kar je. Na ta način vzpostavimo povezavo s svojim višjim jazom in preobrazimo vse kar nam ne ustreza več. Ko smo povezani z Virom, nam spomini na dogodke, osebe, situacije splavajo na površje, da jih zavestno prepoznamo, si jih priznamo, jih objamemo in smo to kar smo - božanski. To pomeni, da tudi to ni čarobna paličica,ki jo mnogi iščejo, da bi se izognili vsemu s čimer se morajo v življenju soočiti. Je pa proces povezovanja skozi čas in prostor, skozi plasti generacij in dušne zgodovine precej lažji in zavesten. In v danem trenutku ozavestiš toliko, kolikor si dopustiš. In v naslednjem si pripravljen še na več. In še na več.

Ko naravnamo svoje aksialne meridiane se povežemo, naravnamo, uravnovesimo in regeneriramo. Aksialni pretočni sistem se poveže s kristalno mrežo, ki obstaja skozi dimenzije časa in prostora na več nivojih zavesti v našem univerzumu. Ko smo v ravnovesju in povezani s svojo naddušo, kot tudi imenujemo svoj višji jaz, naš aksialni sistem nenehno obnavlja in polni naše svetlobno KA telo, ki je tako povezano z BA telesom in v popolni sinergiji uravnovešeno delujemo skozi SAHU, naše duhovno telo. Če povem v jeziku egipčanske alkimije.

To kar nam omogoči ponovna naravnava na vir je povečano zavedanje sebe, povezanost z virom vsega kar je, ki je zavestna. To nam omogoči večjo modrost, svetlobo in ljubezen, ki jo živimo tukaj in sedaj, v svojem fizičnem telesu. To nam omogoča takojšnjo manifestacijo naše božje prisotnosti v skladu z načrtom, ki smo si ga določili pred rojstvom.
Naj še enkrat povem, da ne gre za čarobno paličico, ki bi vas naredila takoj razsvetljene in vnebovzete, čeprav priznam, je tudi to mogoče. Odvisno je od vaše stopnje DOVOLJEVANJA, da se to zgodi v vašem življenju tukaj in sedaj. Velika večina ni pripravljena na popolno prenovo svojega življenja, čeprav vas bo veliko na mentalnem nivoju reklo; ja, seveda sem pripravljen. Kot pravi dr. Pearl: "Če imaš srečo, bo zdravljenje prišlo v obliki, ki si jo želiš. Če pa imaš zares srečo, bo zdravljenje prišlo v obliki, kot si je še zamisliti ne moreš – v obliki, ki jo ima Vesolje v mislih specifično zate."

Zame osebno je to čista magija. Magija, ki te poveže s tvojo izvorno avtentičnostjo, pristnostjo. Zame je to svetost. Neskončno, nepojmljivo polje čaščenja življenja, ko se zaveš, da si na svetih tleh in da je tempelj tam, kjer si ti, da ti ni treba nikamor, da bi doživel svetost življenja.
Zame je to neskončnost trenutka, posvečenost, skromnost, ponižnost, ko se pokloniš življenju in samo si. Ko se zavedaš svoje veličine in svoje majhnosti hkrati in samo si.

In sedaj vem, da je to moje delo. Da je to moje tempeljsko delo, ki sem ga tisočletja opravljala in sem ponovno pripravljena, da ga opravim. Če ste začutili, da vam lahko kako pomagam, ste dobrodošli, da se mi oglasite. S ponovnim povezovanjem pa začnem v novembru in na osebno ponovno povezavo se lahko naročite na moj e-naslov.
In če vam je tole le v navdih, uživajte, prepustite se radosti. Vdihnite življenje vase in samo bodite, to kar ste - božanski.

Namaste.

Osebna mitologija

2010-10-16T11:44:00.000+02:00

Naloga mitologije je, da nas prenese iz otroštva v zrelost, iz zrelosti v drugo otroštvo ali dobo modrosti in nato skozi temna vrata v onostranstvo. Joseph Campbell razlaga osebno mitologijo kot vrečo kenguruja, v kateri se mali kenguru razvija, dokler ni sposoben izplezati in sam hoditi. Tako so v drugi maternici, maternici z razgledom. Na mitologijo gleda kot na enakovreden organ za človeka. Potrebujemo jo, tako kot vrečar potrebuje vrečko, da bi se razvil iz stopnje nesposobnega mladiča na stopnjo, ko lahko zleze iz nje in se pokaže svetu.

Osebna mitologija je ta vreča, udobna, poznana, kajti v njej se razvijajo vaša čustva, dokler niste dovolj varni, da lahko oddidete. Živimo v svetu, ki je mitologijo raztrgala na koščke, jo ponižala in ji odvzela njeno pomembno vlogo negovalca. Mite smo razglasili za nesmisel in s tem svojim otrokom vzeli varnost, ki jo potrebujejo, da odrastejo.

Kaj je naša družba uspešno naredila je, da imamo veliko število prezgodnjih rojstev, ki niso diplomirali iz druge maternice. Brez mitologije se naša psiha porodi vsa popačena.

Waldorfska pedagogika mi nenehno daje potrditve zakaj je zastavljena tako kot je. Otroke vodi skozi mitologijo v zgodovino. Skozi roke v glavo. Skozi ritme v čutenje in občutenje sebe, samo zavedanje kdo jaz sem. Tisto kar otrokom vzamemo že takoj, ko lahko hodijo in se premikajo naokrog je njihov občutek, da so potrebni, da so pomembni. Zavijamo jih v vato in jim ne omogočimo, da si izborijo svojo pot na svobodo.

Se spomnite zgodbe o metulju in človeku, ki je opazoval zapredek in metulja, ki se je porajal iz njega. Ko ta človek v zgodbi tudi mi pogosto vzamemo nož in zapredek odpremo, da bi metulj -naš otrok- lažje zlezel iz njega. In ravno s tem mu odvzamamo to izkušnjo, to bolečino porajanja in osvobajanja in tako se metuljeva krila ne prekrvavijo in metulj nikoli zares ne poleti.
Ozrite se okoli sebe, se vam ne zdi, da se okoli vas plazi veliko metuljev s poškodovanimi krili in da le redki v vsej svoji lepoti poletijo? Morda pa je to le moja percepcija, kar je povsem v redu!

Šele sedaj se v polnosti zavedam darila, ki mi ga je dal moj oče s svojo avtoriteto, s svojo trdo roko in disciplino, ki mi jo je iz mojega takratnega stališča "vsilil". Vedno mi je govoril, da bom že videla, ko bom imela svoje otroke, kako bom ravnala. In res sem že zelo zgodaj odkrila, da je naravno ravnovesje tisto, ki nas iz ene skrajnosti zaniha v drugo in da sem želela svojega otroka vzgajati v popolni svobodi. In vendar sem se zavedla tega, da ti otrok, ki nima meja zelo hitro zrase čez glavo in ga ne moreš najprej ne voditi in nato ne več obvladovati. Zato sem začela iskati srednjo pot in kmalu ugotovila, da otroci hočejo ne le meje, temveč tudi disciplino in red.
Otroci od nas, staršev, pričakujejo, da jim bomo znali postaviti ritem. Ritem hranjenja, ritem spanja, ritem oblačenja glede na letne čase in toploto zunaj. In če jih sprašujemo kaj bi radi v času do 14. leta, ko so se fiziološko sploh sposobni odločati zase,jih zelo zmedemo. Pri štirinajstih so namreč možgani razviti do te mere, da lahko začnejo uporabljati predele za pomnjenje in intelekt v polni meri. Takrat so pripravljeni sprejeti posledice svojih dejanj in prevzeti odgovornost za svoje življenje. In če tega ne delajo pred tem časom za njih starši, to vlogo izbire rade volje prevzamejo mediji, lepotna industrija, reklame, družba v kateri se otrok giblje.
Največje razkritje moje vloge starša je prišla skozi Godija Kellerja, ki mi je pred leti dal misliti, ko je na enem od seminarjev za starše dejal, da največji stres za otroke ustvarjamo starši s tem, ko svoje otroke sprašujemo ali jim je všeč šola, vrtec, obleka, prijatelj, hrana, ko jim dajemo na izbiro več stvari.
V svoji vlogi liberalnega starša sem svojim otrokom dala na izbiro kaj bodo jedli, kako bi se oblačili, kam bi radi šli in se nisem zavedala, da jim to povzroča stres, da jim to povzroča nelagodje in da to daje znotraj njih vtis da niso varni. Kajti če mamica ne ve, kaj bi rada, to pa je kriza, to je zanje strašljivo. In to je tisto, kar po mojem laičnem mnenju ustvarja apatijo in mnoge zdravstvene težave pri otrocih. Otroci hočejo meje, hočejo jasnost, hočejo občutek gotovosti, da njihovi starši vedo, kaj je dobro za njih, ne da sprašujejo njih, ki še nimajo razvitega čuta za dobrobit. Naš čut za lastno dobrobit je zakrnel, je potlačen, ker nam starši niso omogočili, da bi se razvil skozi njihovo vodenje.

In kaj je čut za dobrobit? Pove vam kdaj ste lačni, kdaj ste zaspani, kako se počutite. Znanstveno to imenujemo živčni sistem. Vse se prenaša po živcih, ki povzročijo, da se človek zaveda svoje konstitucije, gre za življenjski čut. Brez tega življenjskega čuta, čuta za dobrobit ne bi čutili bolečine. Gre za neke vrste obrambni sistem, ki nas opozori na nevarnost. In otrok tega čuta nima razvitega!
Učijo nas, naj se ne oprijemamo, naj bodimo dovzetni in vendar je vprašanje, ki je na mestu ali naša psiha to sploh zmore?

V zadnjem času se veliko govori o preobremenjenosti, o notranji izgorelosti in utrujenosti. Ste se kdaj vprašali od kje to izhaja? Živčni sistem prevaja inpulze iz okolice in če ga ne ojačamo, če torej ne razvijemo čuta za dobrobit, ne bo zmogel prevajati vsega, kar doživljamo. In zato pogosto pri ljudeh, ki se ne zmorejo soočati z bolečino, ki jim jo povzroča življenje, pride do živčnega zloma ali bolezni živčevja. Ne vem koliko poznate anatomijo, vendar so bolezni povezane z živci, kot je poškodba mielinske obvojnice, zelo boleče. Bolečina nas vedno opozarja, da nekaj ni v redu. Skozi občutke napora in bolečine se učimo. In vendar dandanes vsi stremimo k svobodi in k mislimo, da se lahko učimo in izkušamo stvari brez bolečine. Celotna družba je naravnana k ugodju, k udobju. In vendar, ko ti je udobno nimaš nobene želje, da bi rasel. Je vaša izkušnja drugačna? Jaz vem, da je vsakemu mojemu velikemu premiku v življenju botrovala velika bolečina, veliko razočaranje, nekaj, kar me je dobesedno vrglo iz moje zone udobja. In vendar se zavedam, da je tak moj način. Moj mož nima potrebe po taki poti, njegovi prehodi so manjši in bolj zložni in vendar skozi bolečino in napor, ki se mu izpostavlja skozi športne aktivnosti.
Se torej čudimo zakaj so športniki tisti, ki dojemajo velike modrosti skozi svojo jekleno disciplino, osredotočenost, napor in ritem, ki se ga držijo?

In vendar starši želimo vzgajati brez bolečine, brez discipline, brez osredotočenosti na to kar se mora, brez napora in brez ritma. Se potem čudimo, zakaj ustvarjamo generacije, ki nimajo ciljev, ne vidijo smisla v življenju in se čutijo izgubljeni v tej veliki juhi, ki ji pravimo življenje?
Godi mi je dal velik ključ, ko je z nami delil, da je za otroke varnost pred svobodo. In svobodo si morajo v času pubertete izboriti. Če jim starši ne postavimo meja in okvirov, si jih bodo skozi nevarnosti, adrenalinske športe in skrajnosti ustvarili sami. Vsakdo se rojeva skozi preizkušanje svojih zmožnosti.

Naš čut za življenje nas uči o bolečini in nam daje ključ, ki odpira vrata v dušo, v realnost našega višjega jaza. In ko se bolečini želimo izogniti, se izogibamo bolečini v vsakdanjem življenju in bolečini naše usode. Toliko se nas želi izogniti svoji usodi, ker je boleča. In vendar moramo uvideti, da je to naša izbira. Naša duša je izbrala pot naše rasti, našo usodo. In dandanes vsako bolečino zadrogiramo, imamo tablete za fizično bolečino, droge za čustveno bolečino, in drogo za mental - znanje, še več znanja, še več znanja. Samo da tega znanja ni potrebno izkusiti, kajti to bi utegnilo prinesti bolečino s seboj.

Tako nepovezani smo sami s seboj, da mislimo, da so strahovi nekaj napačnega, da jih ne smemo doživljati. In vendar je opazovanje pomemben del našega življenja. Opazovnje in sprejemanje. In vendar se pogosto sprejemanja učimo skozi upiranje, ko se nečemu upiramo zelo dolgo in je napetost resnično ogromna, se spustimo in sprejmemo s tem, ko rečemo, da se ne gremo več. Poznate to iz lastnega življenja?
Ta upor je potreben, zakaj pa več v naslednjem članku, ko se bom dotaknila egipčanske alkimije.

Če povzamem ... danes se zavedam, kako pomembna je samovzgoja staršev. In da v resnici rabimo vzgojiti sebe, da bi lahko vodili otroke. Danes se zavedam resnice, ki jo poznam že dolgo, da smo starši samo vodniki svojim otrokom, da smo jim zgled, od katerega se učijo. In če mi nimamo vrednot, če mi ne cenimo sebe, kako naj to storijo naši otroci? Od kje?
Največje presenečenje od vsega, pa mi je prinesel čut za dotik, kajti čut za dotik je tisti, ki vam pomaga postaviti meje. Skozi čut za dotik se zaveš kje sem jaz in kje so drugi. In za otroka so starši njegova koža, skozi katero čuti svet, ki ga obdaja.

Danes sem hvaležna očetu za njegovo trdo roko, kajti zavedam se, da mi je s tem omogočil, da sem si izborila svojo svobodo. Da sem se drugič rodila iz maternice mitologije in da si danes dovolim biti metulj, ki jaz sem.

Bodite živopisani metulji in nehajte soditi svoje starše, začnite ceniti svojo svobodo in poletite čez prostrane širjave sveta, ki vas obdaja.

Neskončno uživajte!

Jesenska inventura

2010-10-08T22:13:00.000+02:00

Se tudi vi počutite nekoliko nostalgično? Se vam zdi kot da ste izgubili tisti notrnji venter, povezanost sami s seboj? Morda je čas pravi za jesensko inventuro...
Caroline je delila z nami priporočila, ideje v zvezi opuščanjem vsega starega in sprejemanjem novega.

Vedno, ko se znajdemo v situaciji, ko se nekaj poslavlja od nas in nam ni popolnoma jasno kaj se dogaja, smo zmedeni in iščemo znane, stare načine, kako se spopasti s tem, kar se nam dogaja. Morda je čas, da se namesto, da se obračamo ven v svet, spustimo v svojo notranjost in si pogledamo, kaj nas tam čaka.

Veliko se govori in vsi govorimo o pozitivni naravnanosti in motiviranju samega sebe in vendar iz lastnih izkušenj vem, da se včasih enostavno moraš soočiti z vso tisto žlindro v svoji notranjosti in jo spremeniti v zlato skozi notranje izpraševanje in kontemplacijo.

Nedvomno se boste strinjali z menoj, če rečem, da opravljanje notranje inventure ni stvar ene ure, gre za proces, za katerega se odločimo in mu sledimo. Kot pravi Abraham skozi Ester Hicks se moraš spustiti in iti s tokom. Dokler veslaš proti toku porabljaš enormne količine energije, situacija pa se ponavadi komajda spremeni. Torej kot prvo SE UMIRITE. Nehajte veslati. Prisluhnite tišini v sebi in dovolite, da se vaš čoln obrne v smer toka. OPAZUJTE.

Vsi vemo, da imajo inventure opraviti z opazovanjem situacije in njenim ocenjevanjem:
Katere odločitve kreirajo strukturo vašemu življenju?
Vas posledice izbir, ki jih delate zadovoljujejo?
Poglejte si, kaj za vas pomeni, da vas nekaj zadovoljuje. In sedaj izziv, poglejte kaj natančno morate narediti, da ste zadovoljeni. In seveda to odpre mnoga nova vrata. Koliko delov vas lahko zadovoljite s samo eno ali dvema izbirama?

Med to inventuro si boste postavili mnogo vprašanj. In kot veste, vsi odgovori na vaša vprašanja že obstajajo. S tem ko postavite pravo vprašanje se samo naravnate na vibracijo, ki jo nudi odgovor. Vibracijsko ujemanje VOILA.

Igra se spreminja in z njo se spreminjajo vaše vrednote. In to ne le na osebnem nivoju. O ne, igra se spreminja na kolektivnem nivoju. Mislim, da na svetu obstaja zelo malo ljudi, če sploh kakšen, ki bi se neko jutro zbudil in se zavestno sam pri sebi odločil: "Danes je pa tako lep dan za zamenjavo starih vrednot. YEP. To bom naredil danes."

In vendar, če svojih vrednot ne zamenjamo zavestno, kako se potem to sploh zgodi? Percepcija se spreminja in z njo menjamo tudi leče, skozi katere gledamo na svet in vendar se to ne zgodi kar z obiskom okulista; zamenjajte mi leče prosim. Zamenjava percepcije je vtkana v tapiserijo našega življenja kot zelo prefinjena nit, ki jo vsake toliko potegnejo za zanko naše življenjske krize. Saj poznate; kriza srednjih let, kriza sedmega leta zakona, kriza ob menjavi okolja, krize pač. Gre za prehode, v katerih nas življenje opomni, naj se ustavimo in si ponovno ogledamo svoje izbire:

Kdo si bil
Kdo si danes
Kaj moraš postati
Kaj ni več tvoj klic

In ko si ogledamo ta ključna vprašanja opazimo, da je tisto, kar ostaja z nami skozi vsak prehod v našem življenju, nekaj drugega. Mladi imajo več časa kot starejši in starejši imajo več modrosti. Oseba srednjih let ima še vedno čas in vendar so njegove vrednote zelo drugačne od mladih let, čas je dragocen, tako kot zdravje in družina. Prioriteta arhetipa mladenke ali mladeniča so precej drugačne od prioritet arhetipa matere in očeta. Inventar vrednot zato od nas zahteva obdobje refleksije, notranjih vpogledov skozi katere spoznavamo:

Kaj so moje vrednote v tem obdobju mojega življenja?
Kaj potrebujem vedeti sedaj, česar pred tem nisem potreboval?
Česa ne potrebujem več?
Kaj moram narediti sedaj?
Česa mi ni več treba početi?
Koga potrebujem v svojem življenju?
Kdo potrebuje mene v svojem življenju?

Jaz na primer spoznavam, da čas postaja moja dragocenost in da z njim razpolagam precej drugače kot pred leti. Ne ženem se več za prepoznavnostjo in dosežki, družina je tista, ki je na prvem mestu. Cenim svoj čas, ker cenim svoje življenje in cenim kako uporabljam svoj čas. Zase.

Naslednja stopnja vaše inventure ima opraviti z zelo občutljivo temo; z vašimi odnosi. Nekateri odnosi se premikajo naprej z vami in se z leti plemenitijo, kot starano vino. Z malce sreče, so vaši najboljši prijatelji sedaj še boljši prijatelji z vami, bolje se spoznavate in s tem ko se bolje poznate ste raje v družbi drug z drugim. Nepopolnosti niso več ovire, njihov ego bledi in z leti vedno bolj podaja roko globoki lepoti njihove duše. Vendar pa so v nekaterih primerih slovesa neizbežna. Vprašanja, ki se porajajo kar sama od sebe so globoka in neizbežna.

Ali ta odnos podpira izvorno moč moje duše?
Ali jaz podpiram izvorno moč duše tega človeka?
Ali cenim to osebo v mojem življenju popolnoma in celovito?
Ali želim negovati ta odnos in če je odgovor pritrdilen, kaj bo to zahtevalo od mene?
Ali me ta oseba ceni?
Ali ta odnos potrebuje veliko trdega dela ali me navdušuje?
In , kaj delam zase in samo zase?

Kaj cenim pri sebi?
Kaj delam, da skrbim zase?
Cenim svoje osebno življenje.
Sedaj cenim svoj čas in kot rezultat tega: zapolnite vi
Cenim svoje zdravje in kot rezultat: zapolnite vi
Moje osebno življenje sedaj zahteva tole: zapolnite vi
Moje duhovno življenje sedaj zahteva: fill in the blank

Skozi iskreno odgovarjanje na zgoraj omenjena in vsa ostala sproti porajujoča se vprašanja tako delate inventuro in hkrati s tem spreminjate svoje življenje. Kajti uvidi in sporočila so ob takem globokem samo-vpogledu tako izjemno glokboka in izjemna, da si ne morete blefirati, da ne veste, ne vidite, ne slišite in vam ni čisto nič jasno. In naj ponovim, kar sem povedala na začetku, to niso naloge, to so priporočila. In inventuro delam tudi sama. Moja sicer traja že dobro leto in vendar, sem temeljita.

In ker vem, da prehajamo v tisti čas v letu, ko se ljudje zaradi naravne usmerjenosti navznoter, v katerega nas sili sam cikel narave, ki prehaja v fazo počitka in refleksije, počutijo zelo izgubljeno, čutijo težo in pomanjkanje povezanosti s svojim življenjem (zima je namreč čas globokih nezavednih premikov, ko nas majhne nepomembne stvari popolnoma vržejo iz tira) vam ponujem svojo roko.
Bodite v stiku, pošljite mi sporočilo kako napredujete, objavite svoj komentar in bodimo povezani.

Caroline pravi, da so pravi razlog za težo, ki jo čutimo in pomanjkanje povezanosti, ki jo v življenju izkušamo, prav ti nezavedni premiki, spreminjanje naših vrednot in ne majhne nepomembne stvari, ki jih kot tarče poiščemo v svojem zunanjem svetu. Ti premiki in spreminjanje vrednot, namena in pomena v našem življenju, ki spreminjajo notranjo dinamiko so substanca našega življenja in ta del nas zahteva nenehno pozornost.

In nostalgični občutki, ki jih čutimo vedno napovedujejo, da se nekaj zaključuje in da prihaja nekaj novega. In to je življenje - arhetipsko kolo tranzicije in preobrazbe se nenehno vrti v našem življenju. Vendar ali ne pomaga vsaj malo, ko vemo kako delati s tem kolesom?

In zato vas vabim, da se mi pridružite na spoznavanju svojega arhetipskega kolesa, vaših notranjih arhetipov 13. in 14.11.2010 v Biljah pri novi Gorici. V decembru pa prihaja tradicionalni seminar 12 svetih dni Božiča - kako se z milino soočati z odpuščanjem starega in kako manifestirati novo leto, 4.12.2010 v Biljah, 11.12.2010 v Ljubljani in 12.12.2010 v Mariboru. Označite si datume na svojem koledarju :=)

Namaste
Taja…

Biti ženska

2010-10-08T08:53:00.000+02:00

Ženska ... prebujena, objeta, spravljena sama s seboj, božanska ... ženska.
Moja pot do moje notranje ženske je bila polna čeri, mučiteljev vseh sort in predvsem samozanikanja. Ko sem se spogledala s svojimi arhetipi mi je postalo precej bolj jasno zakaj so stvari potekale kot so. Zanikala sem mamo, zatrla družabnico, se bojevala z amazonko in modra ženska je sedela na bojišču in čakala, da se spametujem.

In tako se je moja pot k ženski začela z materjo. Arhetipom, ki nas neguje, nam da podporo in je kot Marija Jezusu tisti arhetip, ki je tam, ko moramo žrtvovati vse kar poznamo, da preobrazimo svojo notranjost v nekaj novega (in to je mimogrede notranje križanje). Mati nas prime za roko in nas pelje skozi iniciacijo. In če se s svojo notranjo mamo nismo pomirili in je objeli v sebi, se tudi s svojo zunanjo mamo ne moremo pomiriti. Ko sem si dovolila biti mama, se negovati in podpirati, pa ne le v umu, kar tako radi počnemo, sem to začela živeti v svojem vsakdanjem življenju.
Vsi smo mentalno svojim mamam odpustili, vsaj tako večina trdi in vendar se mnogi z njo borimo in ji ne dovolimo, da opravi tisto, kar arhetipsko opravlja - neguje. In tako se pogosto znajdemo v njeni senčni strani ko se žrtvujemo za družino in za otroke, ko namesto negovanja opravljamo žrtvovanje. In vendar to ni vloga matere. Iz lastnih izkušenj vem kako izgleda upiranje notranji notranji mami. In ko sem se spogledala s svojo senčno platjo, ki je na koncu že tako očitno tolkla v oči, da mi je mož rekel, da naj neham igrati mučenico, ki se žrtvuje za svoje otroke in vsem daje močan občutek krivde; češ čemu vse se moram odpovedati, ubogi jaz... Takrat sem se prviš zbudila, kot bi me kdo polil z lavorjem hladne vode, vedela sem, da ima prav ...jaz razsvetljeno bitje (no v svojem ego tripu sem kdaj mislila, da sem že tam LOL) pa ja nisem taka...

In sem se zbudila iz iluzije, se objela in postala bolj ponižna in uslužna do svojih najdražjih, pa ne z računico, ampak preprosto, ker si to zaslužim jaz, da se negujem, da se imam rada, si dam kar si želim in z večjim užitkom poskrbim za druge. Pa saj prej sem tudi. Pri dveh skoraj pubertetnicah pač nisem mogla živeti v utvari, da bo stvari kdo naredil namesto mene. In vendar sem jih pogosto počela z uporom in notranjim nerganjem.
Po soočenju z notranjimi sencami arhetipa mame pa se mi je prvič zgodilo, da sem hišo pospravila z užitkom, da sem resnično uživala v vsaki stvari, ki sem jo dvignila, prebrisala, pri sesanju in čiščenju. Ko sem se takole opazovala od daleč, kar se mi zadnje čase pogosto dogaja, sem razmišljala o tem, da se mi je verjetno strgalo, da sem totalno zabluzila in je z mano definitivno konec. Nato pa sem se potopila v občutke in doživljanje izkušnje in ugotovila, da resnično uživam.

In nato je prišla lekcija intimnosti, ki jih je več vrst in tako sem dojela, da sem moj resnično moj ženski arhetip popolnoma zatrla in si ga nisem dovolila živeti niti v svetli niti v senčni plati, no v pasivni obliki je pogosto udarila ven prostitutka, ko sem svoje talente, sposobnosti in kvalitete zamenjala za tiste trenutke blaženosti, ko imaš občutek, da te ima nekdo rad in te neguje. In vendar to ni trajalo, ker sem bila v sporu s svojo notranjo materjo in si negovanja na dolgi rok nisem dovolila, vedno sem morala najprej nekaj narediti, da sem si kupila tisti občutek sprejetosti.
Znano?

In seveda amazonka, moja bojevnica, borka za pravice vseh ... samo nase sem pozabila. In kot je poznano v današnji družbi je tudi moja pustolovka izkoristila vsako priložnost, da bi bila sprejeta v moškem svetu. Najprej pri očetu in nato pri vseh moških v mojem življenju. Ko sem se spogledala z njo iz oči v oči sem dojela, da moj moški noče v postelji še enega moškega. Da intimnosti ne bom ustvarila z nenehnim bojevanjem in dokazovanjem da zmorem, da sem dovolj dobra in da obvladam. Hja no, kaj naj rečem težka lekcija.

In na koncu še moja modra ženska, ki je potrpežljivo čakala, da se spametujem in preko vseh bojišč, ki jih je modro opazovala od daleč, toliko utrudim, da ji bom pripravljena prisluhniti. Da se neham pritoževati, kritizirati in soditi in da dojamem, da sem sama tista, ki kreira. In da izbiram JAZ.

Seveda je trajalo še nekaj časa, da sem vse svoje vloge prepoznala skozi arhetipe, jih zapakirala v embalažo, v kateri se lahko prepozna vsak od nas in sem jo pripravljena deliti z vami. In tako se je rodil DivineFeminine, ki se mu bo pridružil tudi DivineMasculine, kmalu.

Popotovanje vase ni enkratni dogodek, je popotovanje dolgo celo življenje. Gre za tkanje tančice, tkanine vesolja v katero smo prepleteni vsi mi. In ko spletam in tkem svoje življenje v tkanino vpletam niti vseh s katerimi se srečujem. Vsak od vas, ki ste me poznali in se z mano družili ali pa me poznate in se z mano družite sedaj je pomembno vplival na moje tkanje in vaše niti so obogatile mojo tkanino.

Želim vam, da je vaše tkanje nežno in puhasto, lahkotno kot veter in prostrano kot oceani. Naj bo toplo kot savane in bogato kot zemlja. Dovolite si, da postanete to kar ste, tkalci svojega življenja. Naj bo božanskost vtkana v vaše življenje in naj se svilnato zliva v tkanja vseh tistih, s katerimi se družite, se srečujete ali preprosto samo veste, da obstajajo.

Hvala mojemu dušnemu bratu in vsem mojim sestam, ki tkejo z mamo mojo svileno brokatno z zlatom plepleteno tkanino. Hvala za vse zlato, dragulje in bisere, ki jih tkete v tkanino mojega življenja. In hvala tistemu, ki je moje življenje obogatil z najlepšimi darili ... hvala Matjaž ... zaklad si, ki mi je bil dan in ki mi je prinesel vse druge zaklade, ki me bogatijo vsak dan in mi pomagajo, da rastem in grem za to svileno nitjo, ki ji pravimo življenje.

Nikoli, nikoli ne pozabite kako dragoceni ste. Neizmerno dragoceni ste. Vsak od vas. In vedite, da svet nikoli ne bi bil to kar je brez vas. In to je resnica.

Rada vas imam.

Taja

Genij v celicah

2010-10-02T21:57:00.000+02:00

Hvala:)
Hvala bogu. Za življenje. Za to, da sem. Za to, da ste.

Informacija v sebi nosi izjemen potencial. Nosi moč prebujenja, spominjanja. Da ti moč, da usmerjaš svoje življenje in si stvarnik svojega lastnega kraljestva, ki mu pravimo ...življenje.

V pravljicah 1001 noči je Aladin podrgnil svojo svetilko in pojavil se je duhec. Genie mu je rekel, da mu izpolni tri želje. V zgodbi, ko duh izpolni tri želje, magija izgine. Zelo dobro mora pomisliti, kaj si bo zaželel in katere tri stvari bo izbral.
V našem vsakdanjem življenju imamo svetilko razumevanja in genija v sebi in imamo neomejeno možnosti, da manifestiramo svoje želje. Kakršne koli želje imamo jih uresničujemo in tisti, ki še vedno mislijo, da jim usodo krojijo drugi se motijo. Škarje in platno držimo v svojih rokah.

Če svojo svetilko napolnimo z ljubeznijo, bodo celice hitele regenerirati, obnavljati in aktiviral se bo princip rasti. In če jo napolnimo s stresom, strahovi, se bodo celice osredotočile na zaščito pred napadom. Naše celice se odzivajo na naše okolje.

Epigenetika pravi, da okolje in signali iz okolja nadzirajo naše obnašanje in naše gene. Svoje gene prilagodimo okolju v katerem mislimo, da živimo. V resnici se prilagodimo naši percepciji oziroma filtrom, ki jih imamo v svoji glavi. Naša percepcija vpliva naše možgane. RAS sistem v naši glavi je odgovoren za zavedanje. Tisto, kar naše možgane zbudi in nam omogoča sposobnost mišljenja in zaznavanja je RAS. RAS pa je tudi tisti sistem, ki ga vklopimo takrat, ko preklopimo iz percepcije stvari zunaj nas na percepcijo našega notranjega sveta. Možgani lahko sprejmejo, klasificirajo in se odzovejo na čutne informacije brez da bi te informacije prešle v vašo zavest. Vendar ponavljajoč stimulans končno povzroči zavestno zavedanje, to je zato, ker je RAS aktiviran. To je sposobnost možganov za selektivno pozornost; ko npr. berete knjigo, še posebej če je izjemno zanimiva, boste gluhi za okolico, ne glede na to, kaj se v njej dogaja. Ta dvojnost percepcije je nujna za človekovo preživetje.
Vendar pa čeprav večino našega življenja vodijo »avtomatične« reakcije. Naše reakcije na druge ljudi podpirajo programi, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. Take navade temeljijo na fiksnih prepričanjih, ki so lahko neracionalni; niso prizemljeni v realnosti, so neprimerni in namenjeni samoobrambi. Tak program ali reakcija se je zapisal v travmatičnih situacijah ali jih je vstavil proces ponavljajoče okoliščine, in se nanj odzivamo na star način četudi je sedanja situacija morda popolnoma drugačna. To je cena, ki jo plačamo za prednosti variabilne meje do naše zavesti. Dejstvo pa je, da naši vzorci in matrice, ki jih imamo v sebi spreminjajo biologijo.

Signal iz okolja pride v hipotalamus. Hipotalamus in hipofiza tvorita funkcionalno celoto, ki povezuje živcni in endokrini sistem. Stres iz okolja aktivira hipofizo, ki sproži delovanje nadledvičnih žlez in telesni odziv je boj ali beg. Kri gre v mišice, ki se pripravijo na aktivnost. Stres sproži nagonsko reakcijo in tudi če se ne borimo in ne zbežimo, telo ugasne imunski sistem, procese rasti in obnove v telesu, ker se vsa energija usmeri v zaščito telesa. Zaradi tega se zmanjša vaša inteligenca. Kajti vklopijo se vaši najstarejši možgani - možgani plazilcev. Vaši geni imajo v sebi samo dva programa rast ali zaščito in ta dva se med seboj izključujeta. Če ste v fazi zaščite, ne morete rasti. Celice se ne obnavljajo, če ni ljubezni. In če vas je strah, ne morete biti v energiji ljubezni istočasno.

Vaša percepcija ima to moč, da ponovno zapiše program v vaših genih in vaše telo se gradi po teh programih.
Če vas zanima več, vas vabim na seminar DivineBeing modul 1 - Bodi ljubezen!

Namaste:)

Negovanje duše

2010-09-22T19:45:00.000+02:00

Ja, zadnje čase nam je omogočeno res veliko. Nikoli v zgodovini človeštva, kot ga poznamo, ni bilo na voljo toliko informacij in toliko aktivnosti na temo osebne rasti. In vendar še vedno mnogi menijo (vključena do nedavnega), da duhovno rastejo, ko obiskujejo delavnice, berejo knjige in delajo na sebi. Lahko bi rekla, da so mi malček pristrigli krila, ko sem pri Caroline Myss izvedela za dejstvo, da osebnega duhovnega življenja praktično nimam. Hudo sem se zamislila.

Ljudje na zahodu nimamo osebnega duhovnega življenja. Menimo, da če gremo enkrat na mesec na seminar, beremo knjige in obiskujemo terapevte, da je to naša duhovna praksa. Šele ko sem se znašla v duhovni krizi, ki jo mnogi poimenujejo temna noč moje duše, sem ugotovila, da vse to kar sem delala ni zamenjava za duhovno prakso. Duhovna praksa vključuje molitev, kontemplacijo, globoko notranje raziskovanje, v katerih se soočiš s svojimi strahovi zakaj si ne dovolim biti vse to, kar sem (samosabotažo) in razgališ iluzije moči. Hkrati pa se soočaš z dejstvom, da svoje vodstvo vedno slišiš, le da si raje prikrivaš, da jih slišiš, kajti meniš, da se s tem lahko izogneš resnici. In ljudje ne maramo resnice. Pravijo da resnica boli. Vendar prava bolečina leži v dejstvu, da v resnici slišimo svoje duhovno vodstvo in izdamo sami sebe, ko mu ne sledimo.

Dejstvo je, da se rodimo 100% intuitivni. In ni je metode, ki bi vas lahko naredila bolj intuitivne kot že ste. In ni je tehnike, ki bi jo lahko uporabili, da bi bili bolj intuitivni, kot že ste. Vsak dan naredite na stotine skenov na ljudeh s katerimi se srečate, takoj jih označite za vredne zaupanja ali nevredne zaupanja, na podlagi vaše intuicije. Seveda z uporabo ozavestite svoje danosti. In za to so seminarji, ki vas pri tem podpirajo lahko dobrodošli.

Ozavestila sem, da so nam tehnike priročne pri osebni rasti, ko pa vstopimo na področje duha in duše, pa nam bolj hodijo v napoto kot ne, ker se bolj zanašamo na tehnike, kot na dejstvo, da moramo prisluhniti svoji notranjosti. Nedvomno so tehnike uporabne in nam na trenutke prav pridejo. In vendar jih imamo v svoji škatli z orodji ponavadi veliko več, kot jih sploh uporabljamo. In tako se ukvarjaš s tem, da moraš poškropiti prostor, očistiti svojo avro, porezati vezi in se povezati z virom, po možnosti uporabiti točno določene kristale in seveda ne smeš pozabiti prižgati svečke. Močno mi je bilo nelagodno, ko sem se prepoznavala v ritualih in obredih, ki sem jih toliko časa rutinsko izvajala in vendar v resnici niso potrebna. Napačno bi bilo trditi, da tega ne potrebujemo več in da je to bz... kolektivno gledano in vendar sem mnenja, da v svojem življenju prideš do točke, ko prepoznaš, da je dovolj, da enostavno in samo SI.
Seveda so tehnike dragocena orodja, ki nam vsake toliko prav pridejo in vendar kot pravi Dr. Pearl nam lahko postanejo dodatni koleščki na kolesu, ki ga vozimo včasih odveč in takrat je tako lepo, če to lahko predaš komu, ki je ravno v fazi, ko rabi dodatne koleščke za svoje kolo. In tako se je zgodil moj navdih, ko sem začela podarjati knjige in karte, moja dodatna koleščka, saj sem prepoznala, da zadostuje če samo sem. In zdaj vozim svoje kolo :)

Spomnila sem se na lepoto, ki jo moja duša vidi v cvetu vrtnice na vrtu ali v listih na drevesu. Zdaj si vzamem čas za negovanje moje duše, da se skupaj zazreva v oblake na nebu in iščeva angele. Za smeh in radost z mojim notranjim otrokom, ki potrebuje pozornost in zaščito. Ozavestila sem pristno navdušenje in strast, ki kipita v meni, ko lahko komu pomagam in ko skupaj ozavestiva oviro, ki svetlobi diamanta onemogoča, da sije navzven.
Tako sem začela z molitvijo, z osredotočanjem na svoje občutke in dejstvo da samo sem in da v resnici ne potrebujem nobene akcije, da bi potrdila svoj obstoj. Globine moje duše so me opozorile na izbire, ki jih v svojem življenju delam skozi senco ali svetlobo. Na večernem druženju 1.10.2010 bomo pogledali v temno noč moje duše, v transformativno popotovanje, ki nas spomni kdo smo in zakaj smo tukaj.

In ker bi na to rada spomnila vse vas, sem se odzvala klicu moje duše, ki me je navdihnil za vikend negovanja na morju, pa ne le duše, razvajali bomo tudi svoja telesa, kajti brez njih ne bi bili to, kar smo - božanski. Zatorej se vidimo konec oktobra, vikend 6. in 7.11. na slovenski obali, ko bomo dva dni razvajali svojo dušo. Začeli bomo že v petek zvečer z zvočno kopeljo s kristalno posodo in meditacijo plavanja z delfini. Zaključili pa v nedeljo popoldan. Vmes pa se bodo dogajali čudeži :)

Razodevanje duše

2010-09-13T19:06:00.000+02:00

Pred nekaj časa sem že pisala o tem, kako so naši medsebojni odnosi kot templji v katerih so pred nekaj tisoč leti iniciati stopali skozi iniciacijske procese. Naš partnerski odnos je področje, kjer duša izoblikuje svojo usodo. Dejstvo je, da je odnos alkimija. In kot alkimist opazuje naravne procese, da se nauči posegati vanje, se lahko v skrivnostni potek odnosa vključimo s pozornim opazovanjem njegove kemije.

Opažam, da smo ljudje v sodobnem tehnološko razvitem svetu močno usmerjeni k temu, da se osredotočamo na zunanje stvari v življenju, da iščemo mehanske vzroke in rešitve za težave. V skrivnosti duše želimo vstopiti z ostrino razuma in sojenjem, z narcističnim gledanjem kaj je prav in kaj narobe, ki se skoraj vedno konča na "meni". Negovanje duše nekako ni med kvalitetami sodobnega človeka in morda se prav zaradi tega toliko ljudi v zadnjem času spopada z duhovno depresijo, ki nima kaj dosti skupnega s čustveno ali psihološko depresijo.

Ljudje se ne zavedamo, da s tem, ko se začnemo spraševati "Kaj je smisel mojega žiljenja? in Zakaj sem sploh tukaj na planetu?" odpiramo pot iniciaciji duše. In da so to duhovna vprašanja, ki jih včasih niso delili drug z drugim ob kavi, temveč je bil čas zanje skrbno izbran in posvečen. Kajti vedeli so, da so s tem vesolju sporočili, odstrani iluzijo, vzemi z mene to, kar ni avtentično za mojo dušo.
Se potem res sprašujemo zakaj doživljamo tak preporod, če se vsi povprek odločamo za to, da se naš star svet sesuje in se rodi nov? In vendar je toliko ljudi začutilo svoj klic, pa ne vedo, kaj naj z njim storijo. Poskušajo se utiriti v stare tirnice kariere in vendar jim to ne uspeva najbolje.

Kajti namen duše ni v tem, da je varna, skrita in v srečnem in udobnem partnerskem odnosu. Eno najbolj bolečih spoznanj moje duhovne rasti je v resnici, da duša zahteva rast. In da je ta rast povezana z žrtvovanjem, z opuščanjem vsega starega in vsega, kar mi ne služi več. Znašla sem se na svetih tleh in vendar mi je trajalo še nekaj časa, da sem se zavedla, da moram na svetih tleh sezuti svoje čevlje in postati skromna. V posvetnih obredih v vseh kulturah sveta je znano, da mora iniciat prestati neko obliko bolečine, da doseže nove ravni zavedanja. Da je bolečina kot tudi poraz pomemben aspekt poglabljanja in prečiščevanja duše. Nisem pa bila pripravljena na to, da vse to zahteva tudi odnos. Kajti odnos je pri sodobnem človeku tempelj v katerem opravi svojo iniciacijo. Bolečine in težave ne pomenijo, da je z odnosom kaj narobe, pogosto so le posvetitev v intimnost.

Beseda intimnost pomeni najbolj notranji. Naša intimna razmerja pa zajemajo najbolj notranje razsežnosti nas samih in drugih ljudi. Naša notranjost se razkriva skozi čustva in občutke zato ni nič nenavadnega, da so ljudje, ki so zaprti vase in poskušajo nadzorovati svet okoli sebe, ločeni od svoje notranjosti in imajo zato težave tudi v medsebojnih odnosih. Intimnost se namreč vedno začenja doma, pri nas samih.

Vse kar nas obdaja v sodobnem svetu od nas zahteva, da smo v svoji izraznosti tehnično popolni, hitri in informativni. Se zato čudimo, da tako težko navezujemo stik s svojo dušo, ki se razkazuje skozi domišljijo, poezijo in povezanost. Nič čudnega torej, če v dobi telekomunikacije, kar pomeni v dobesednem prevodu -povezava na daljavo- toliko ljudi trpi zaradi izgube duše. Obdani smo s pritiski, naj bomo raje učinkoviti, kot da smo usmerjeni vase.

Ob vsem tem zavedanju se je v meni prebudilo hrepenjenje po nečem drugačnem, po tem, kar je hrepenenje moje duše. Po spoštovanju srca, razkrivanju duše, kajti gre za mistiko, za skrivnosti, ki čakajo v nas, da bodo razkrite. Ne gre za rešljivo uganko ali navodila kako do cilja, slediti morate namigom in skrivnostnosti. Gre za čaščenje skrivnosti, ljubezni in odnosov.

Vabljeni na seminarje DivineMap - po poti sodobnega mistika in na DivineBeing modul 1,2 in3 na katerih bom delila z vami poti srca in razodevanja duše.
Imejte se izjemno :)

Namaste

Udomačevanje

2010-09-09T20:37:00.000+02:00

Ko sem se prvič srečala z besedo udomačevanje, sem bila kar malce osupla. Nekako sem si življenje na Zemlji naslikala bolj čarobno in h temu je nedvomno pripomogel tudi moj otroški pravzorec :)

In vendar sem presenečena ugotavljala kako vzorec nagrajevanja in kaznovanja drži in kako smo se ujeli v zanko iskanja odobritve, sprejetosti v družbi.
Kot to razlaga meni tako ljub mojster Don Miguel Ruiz je najprej pojem, nek pomen, ki se ga naučiš. In s tem mu pritrdiš, ga sprejmeš, vanj vložiš svojo vero in voljo, postaneš to in to postane tvoj dogovor. In nato pride nagrada, če dogovor izpolnjuješ ali kazen, če ga ne izpolnjuješ. Zato izoblikuješ persono, maske ti pomagajo ustvariti oklep, ki ti pomaga v igri pretvarjanja, da si nekaj kar nisi. In tako nisi dovolj dober, če si to kar si. Nisi popoln in ker nisi dovolj dober zase, pride do samozavračanja. Tako izgubiš svojo izvornost in svojo integriteto. Ker sam sebi nisi dovolj dober se ustvari potreba po potrditvi, ko ugodiš drugim, da bi bil sprejet. In od tukaj samokritika in samoobsojanje. In ker nisi popoln in nisi dovolj dober zase, svojo kreativno energijo uporabiš za ustvarjanje laži o sebi. In namesto, da bi te tvoja življenjska energija podpirala te vedno bolj izčrpava, ker rabiš vedno nove in nove laži, da podpreš tiste prejšnje.

Vse kar moraš storiti je, da se zaveš svoje igre, svoje podganje dirke, ujetosti v svet težnje po popolnosti in v svet laži.
Kajti obstaja zgolj in samo popolnost. Si božja stvaritev in si popoln.

In tvoja življenjska misija je ... da si srečen.

In kot je to doživel mali princ

"Dober dan," je rekla lisica.
"Dober dan," je odgovoril Mali princ, ki je vstal, a ni nič videl.
"Tu sem," je rekel glas, "pod jablano."
"Kdo si?" je rekel Mali princ. "Zelo ljubek si …"
"Lisica sem," je rekla lisica.
"Igraj se z menoj," je zaprosil Mali princ. "Tako žalosten sem …"
"Ne morem se igrati s teboj," je dejala lisica. "Nisem udomačena."
"Ah, oprosti!" je dejal Mali princ.
Nato je pomislil in rekel:
"Kaj je to 'udomačena'?"
"Nisi iz teh krajev," je rekla lisica. "Kaj počneš tod?"
"Ljudi iščem," je rekel Mali princ. "Kaj je to 'udomačena'?"
"Ljudje," je rekla lisica, "imajo puške in lovijo. To je zelo nadležno. Goje kokoši. To jim je edina skrb. Stikaš za kokošmi?"
"Ne," je rekel Mali princ. "Prijateljev iščem. Kaj je to 'udomačena'?"
"To je nekaj, kar že dolgo ni več v rabi," je rekla lisica. "Pomeni pa – ustvarjati vezi …"
"Ustvarjati vezi?"
"Kajpak," je rekla lisica. "Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu."
"Aha, že razumem, je rekel Mali princ. "Nekje je cvetica … zdi se mi, da me je udomačila … "

Ko greš do temelja

2010-09-06T08:43:00.000+02:00

Zadnjih 17 let se ukvarjam s sabo (toliko o narcisizmu LOL). Šla sem od revolucije, do iskanja sebe in faze narcisizma, v soočanje sama s seboj. Šla sem skozi črno noč mojega ega, skozi sesuvanje vsega, kar sem ustvarila, kar mi je nekaj pomenilo, kar sem mislila, da je pomembno za moje preživetje.
In sedaj sem na obronkih novega, notranje evolucije, ko se rojeva novo. In vendar je potrebno zato, da stopiš v novo odložiti svoje kovčke. Od tu naprej si bos in gol.

Pa si poglejmo zgodbo o Wo-ju in njegovih kovčkih. Wo v resnici ni ne moški in ne ženska, v zgodbi vseskozi govorimo o njemu in vendar Kryon v svoji paraboli pravi, da gre za WO-man.Če si želite prebrati celo zgodbo si jo oglejte na www.kryon.com
Torej Wo je pripravil svoje kovčke za na pot v novo energijo "prehoda" in sedaj se je srečal z angelom pakiranja, ki bo kovčke pregledal in odobril, kaj Wo lahko vzame s seboj.

Kovček oblek - Pripravljenost
"Poglejmo v prvo torbo, Wo," reče angel z nasmehom.
Wo odpre prvo torbo z oblačili – ne samo nekaj oblačil, pač pa veliko! Tu so oblačila za vsako vreme in brez določenega reda. Veliki angel mu ni rekel ničesar o dejstvu, da se nič ne ujema.
"Wo, kaj so vsa ta oblačila?" vpraša veliki Angel pakiranja.
"Želim biti zelo pripravljen," reče Wo, "in premikam se v področja, za katera je celo duh priznal, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Ne vem, kakšno vreme bo, zato sem prinesel vse, kar bi utegnil potrebovati. Biti pripravljen, je prednost," se je Wo nasmehnil, toda trenutek kasneje prestrašil, ko je angel začeti jemati ven oblačila in jih pazljivo polagati na tla.
"Wo, mislim, da nič od tega ne boš potreboval," je rekel Angel pakiranja, ko je začel učiti. "Blagoslovljeno je človeško bitje, ki razume, da ga obkroža spremstvo, ki ve, četudi sam ne ve, kaj naj pričakuje, ko vstopa v novo energijo. Blagoslovljeno je človeško bitje, ki zaupa in ljubi svoje spremstvo! Edino oblačilo, ki ga bo človeško bitje potrebovalo, je dobesedno na njegovem hrbtu."
In ta metafora pravi, da je človek popoln tak, kot je. Spoštovanje nedoločnosti je metafora. Angel je nadaljeval: "Blagoslovljeno je človeško bitje, ki razume, da bo za nedoločnost poskrbljeno, ko bo hodil to pot – pripravljanje, ki ga je opravil prej, zdaj ni potrebno. Ni mu treba prinesti oblačil za spremembe, kajti, metaforično, vse spremembe bodo prepoznane in rešene, ko se bodo pokazale."

Kovček knjig - duhovna paradigma
In nato je angel pakiranja pogledal v torbo s knjigami, saj veste, vsi obožujemo svoje knjige. "Tudi teh ne boš potreboval," je rekel. Wo je bil razočaran in zmeden.
Angel je razložil: »Wo, vzemi najvišjo duhovno knjigo iz tega kovčka in poglej vanjo.« Wo je našel med njimi knjigo, ki se mu je zdela najvišja duhovna knjiga in jo spoštljivo podržal v roki.
"To je ta," je rekel Wo angelu. Angel jo je prepoznal.
"Wo, zastarela je! Naj te vprašam tole: Bi prinesel s seboj znanstveno beležnico, ki bi bila stara 150 let, ali učbenik z znanstveno vsebino, ki bi bil starejši od 2000 let?"
"Jasno, da ne," je vzkliknil Wo. "Kajti ves čas odkrivamo nove reči o tem, kako stvari delujejo."
"Točno," je rekel angel. "Duhovno, se zemlja močno in veliko spreminja. Česar včeraj ne bi mogli narediti, danes lahko. Kar je bila včerajšnja duhovna paradigma, ni duhovna paradigma jutrišnjega dne. Kar ti je bilo kot šamanu rečeno o duhovni energiji, da je delovalo včeraj, ne bo delovalo jutri, kajti energija se premika in čisti. Stojiš v premiku in moraš iti s tokom nove moči tvoje avtentične duše. Wo, sam boš pisal svojo knjigo in bo edina, ki jo boš potreboval."
"Z vsem spoštovanjem, gospod Angel pakiranja, kaj se je zgodilo s frazo enako včeraj, danes in za vedno? Ali ni to fraza o stanovitnosti Boga? Kako je to zastarelo?"
"Zagotovo, o Bogu je," je odgovoril angel. "Toda govori o lastnostih Boga, ne o človeškem odnosu do Boga. Vse tvoje knjige so navodila, ki so jih napisali ljudje, o tem kako komunicirati, se približati in premikati skozi življenje z Bogom. Bog je vedno enak. Družina je vedno enaka. Človek je tisti, ki se spreminja in v knjigah gre za človeški odnos do Boga. Zatorej, knjiga je zastarela."
Wo je razumel. Seveda! Kako, da ni tega prej opazil? Bil je popoln delček božanskosti. Vsa sporočila in učenja je imel v sebi. Če je želel informacijo, mu jo bodo celotno spremstvo in višji jaz nemudoma dali. Poleg tega se je Wo zelo zavedal, da so se v duhovnosti stvari zelo spremenile. Navsezadnje, prav zaradi tega je stal tam. Prav res, njegov odnos z Bogom je bil zelo drugačen!

In tako sem se ponovno spravila med svoje police s knjigami in jih cel kup pripravila na odhod. Ker sem jih hranila za vsak slučaj, če bom imela čas, da jih preberem. No pa so šle :)

Kovček z orodji - Strah
Naslednji kovček je še bolj zanimiv za vse nas. Kovček z orodji, saj veste, vsi imamo v svojih škatlah z orodji veliko različnih stvari. In ko je angel potegnil iz kovčka lopato je Wo razložil, da si bo z njo pomagal, da se bo izkopal izpod ruševin, če se nanj zruši stavba ob vseh napovedanih spremembah. Wo se je zavedel, da ima vse to opraviti z njegovimi strahovi in da bo tudi ta kovček ostal pri angelu.
In nato je prišel na vrsto kovček z darili. Saj veste, za vsak primer, če v novi deželi srečate nove prijatelje potrebujete darila zanje.

Kovček z darili - Načrtovanje izida
"To je kovček spoštovanja," je rekel Wo v zagovor. "Darila so za moje prijatelje – tiste, ki jih bom srečal, ki bodo postali moji prijatelji v tem sedanjem časovnem okviru, o katerem ves čas govoriš. Zatorej se pripravljam da dajem drugim." Wo se je dobro počutil, a ne prav dolgo. "Wo," je Angel pakiranja počasi spregovoril. "Misliš, da bodo s teboj lepše ravnali, če jim daš darila?" Wo je čutil, da prihaja kladivo krivde.
"Torej, ja," je rekel Wo. "Vedno je delovalo na tak način. Mislim, ehm..." Tudi ta argument je Wo izgubljal in vedel je to. "To je nekakšen protokol, da daš darila. Je znak spoštovanja in ljudje lepše ravnajo s teboj, če to počneš. "Mislim, da raje pustiva darila tu," je rekel angel, ko je dodajal k naraščajočemu kupu na tleh. Wo je gledal, kako se kup veča in angel se je bolj in bolj zabaval.

Kryon pravi, da so darila, ki so bila v Wo-jevem kovčku stvar načrtovanja. Vse svoje življenje ste živeli na način, kjer ste pričakovali določene reakcije ljudi. Včasih kulturni predsodki stopijo na pot duhovnemu namenu, vendar se jih vseeno držite. Če daste to, bodo naredili tisto. To je načrtovanje določenega izida. Blagoslovljeno je napredovano človeško bitje, ki razume, da je največje darilo, ki ga lahko prinese v katero koli situacijo, poštenost, integriteta in držanje duhovne svetlobe! Ni večjega darila, ki ga eno človeško bitje lahko da drugemu, kot je to.
Brez vnaprejšnjega planiranja – brez fizičnih daril – razsvetljeni človek podarja najvišje darilo, kar jih je, to je brezpogojno ljubezen. Wo ne potrebuje kovčka z nepotrebno šaro, kajti, kamor odhaja, gre pokončno. Ima blagoslovljeno božanskost – iskrico boga, ki ima v sebi brezmejno svetlobo. To je njegovo darilo in ni mu ga potrebno nositi v torbi.

In nato ... še telefon. Nastala je tišina, ko je angel strmo pogledal Wo-ja in Wo angela. Cela minuta je morala miniti in nato angel ni več mogel zadržati veselja. Kako je ljubil tega človeka pred seboj!
"Zakaj potrebuješ telefon, Wo?" je vprašal zelo ljubeč in nežen angel. Wo je vedel, da bo razlaga ponovno zvenela čudno, toda vseeno se je spustil vanjo.
"Saj veš, da včasih pride do težav na cesti. Angel, ti sam si rekel, da na duhovnem področju vse stvari ne bodo čudovite. Imel bom izzive. Ni res?" Wo se je naslonil nazaj, srečen, da bo enkrat za spremembo odgovarjal angel.
"Da, prav imaš, Wo," je na kratko odgovoril angel. Nastala je mučna tišina.
"Torej, v sili potrebujem svoj telefon, da pokličem ljudi na pomoč! Mi boš odrekel možnost pomoči, ko jo potrebujem?" Angel je nežno dvignil malo prtljago in jo položil k oblekam, knjigam, zemljevidu, orodju in darilom. Wo je vedel, da se lahko poslovi od svoje lažne varnosti.

"Wo, čas je, da daš telefon iz svoje prtljage," je rekel angel, ko je resno pogledal Wo-ja in mu naštel razloge. "Blagoslovljeno je človeško bitje na poti vnebovzetja," je angel nadaljeval. "Kajti ve, da NI NIKOLI SAM!" Angel je za trenutek obmolknil, da je videl, če je Wo tokrat resnično dojel. "Človek, ki vibrira na višji način, ima celo varnostno vojsko – legijo angelov, imenovanih družina. Ta družina je boljša kot telefon, kajti vedno je dosegljiva, nikoli na mrtvi točki, za kontakt ni nikoli potrebna številka in je budna celo, ko človek ni. Še bolj kot to, je družina. To pomeni, da TE ljubi, Wo!"
Wo se je začel v zvezi s to izkušnjo dobro počutiti. Od tega Angela pakiranja se je veliko naučil in vedel je, da se bo še več. Angel se je obrnil še k enemu kovčku.

Kovček vitaminov - Zdravje
"Kaj je v tem kovčku, ki zaropota, ko ga dvignem?" je vprašal angel.
"Dragi Angel pakiranja, to so moji vitamini in zelišča. Potrebujem jih, da ostanem zdrav in uravnotežen na mojem potovanju v novo energijo. Včasih se počutim krhkega in, ker veš vse o meni, veš, da sem občutljiv na določene substance in hrano. Torej potrebujem ta zelišča in vitamine, da me ohranjajo močnega na tem potovanju."
Wo je čutil, da se je v tem primeru dobro odrezal in bil je nervozen, da ne bo angel ponovno vzel tudi tega. Čutil je, da jih potrebuje. Nastala je tišina.
"Boš vzel moje vitamine in zelišča?" Wo je pogledal angela s svojim izrazom prizadetega kužka.

"Ne, Wo, ne bom jih vrgel ven," je odgovoril angel. "Pač pa jih boš enkrat TI vrgel proč. Ko hodiš po poti in spoznaš svoje potenciale kot človek, ki se je dvignil, počasi dojameš, da se je tvoja DNA spremenila. Tvoj imunski sistem se je izboljšal in podprl z energijo zvezd. Sporočila in niz navodil bodo tvojim celicam dostavljeni preko kristalne zgradbe zemlje in popolnoma boš vedel, da bodo ti dodatki, četudi imajo zate vrednost, nepotrebni, ko pridobivaš svoje blagostanje. Nobena zemeljska energija ali lastnost, te ne bodo spravili na tla. Nobena substanca te ne bo prizadela na enak način. Namesto, da bi postal z razsvetljenjem bolj občutljiv, boš imel podporo svojega sistema, tako, da nič ne bo moglo predreti skozi svetlobo, ki jo nosiš. Počasi boš zmožen zavreči vsako dozdevno zanašanje na kemijo, s
katero potuješ. Namesto tega boš našel nove dodatke, nove energije in pomočnike in nove načine za pridobivanje hrane, ki jo tvoje telo potrebuje. Ne bodi presenečen, ko ugotoviš, da tvoje NOVO telo in biologija potrebujeta novo ravnovesje. Ne, Wo. Lahko obdržiš svoje vitamine in zelišča, toda prišel bo dan, ko si jih tvoje telo ne bo več želelo. Tedaj boš vedel, o čem govorim."

To je bila za Wo-ja zmaga. Ne samo, da je (končno) nekaj lahko obdržal, pač pa je bil to tudi zadnji kovček. Bil je srečen in pripravljen, da gre skozi vrata v nov svet – v svet, kjer je bilo življenje bolj v SEDANJEM trenutku – življenje, kjer lahko nosi svojo svetlobo in, kjer zemlji in človeštvu okoli njega nekaj pomeni. Bil je zelo vznemirjen.
"Dragi angel, hvala za vso tvojo pomoč," je izrekel Wo, medtem, ko je zaprl kovček.
"Nisva še končala, Wo," je rekel angel, ko je ponovno odprl kovček.
"Kako to misliš?" je Wo nervozno vprašal. Angel je stegnil roko v torbo in z njo malo potipal okoli. Wo je vedel, kaj počne.
"Tukaj doli se nekaj skriva, Wo." Angel je iz torbe prinesel črn predalček z zadrgo, ki je bil bistro skrit v podlogi kovčka z vitamini in zelišči.

Wo je zadrhtel. Povesil je pogled. Ni želel stati tam in ni maral, da bi se razkrilo, kaj je v tistem zadrgnjenem predalčku. Angel je to spoštoval in je enostavno samo stal z malo, neodprto torbo v svoji veliki roki. Čakal je, da Wo spregovori.
"Prosim, ne" je rekel Wo proseče.
"Ne bom je odprl," je rekel angel, "ker te ljubim, Wo in te nikoli ne bi želel spraviti v neudobje... toda, s seboj tega tudi ne moreš vzeti in ti to veš."

Kryon je postavil vprašal vsem nam; S kom nikoli več ne želite govoriti? Kdo je tisti, dragi kandidat za vnebovzetje, komur v tem življenju ne boš odpustil? Kdo je ta, s komer imaš dramo, ki si ne more več pridobiti tvoje ljubezni? Kdo te je izdal? Kdo je v tvojem človeškem umu na črni listi?
To je energija v tej črni torbi, ki jo drži angel. Ne ujame se dobro z višjo vibracijo. Ne meša se s čistim namenom posameznika, ki je pred tem, da začne novo pot višje vibracije in ne more ostati skrita.
Ti to ustreza? Če ti, naj ti povem, kaj je še en skrit predalček, imenovan božanska človeška duša. Je moč in krepost iti preko drame, ki se je zadrževala v temnih kotičkih tvojega uma. Je SVETLOBA, ki lahko posije na vsako situacijo. Je jedro odpuščanja, zrelosti in modrosti. Pooseblja maziljenje novega človeka. Je realizacija tega, da si del boga in družina okoli tebe je naredila svoj del kot del boga. Karkoli so storili, kdorkoli so in kjerkoli so (celo mrtvi), so zdaj videti kot enakovredni igralci v veliki igri, ki ste jo vsi pomagali ustvariti. Lahko vidiš celotno sliko? Lahko vidiš, da sta potrebna dva, da ustvarita energijo, ki jo držiš v črni torbi? Jim lahko odpustiš in jih ljubiš? Lahko jim! To je čudež novega človeka – tvoje razvite zavesti. To je moč napredujočega človeškega bitja!

"Vzemi torbo, prosim," je rekle Wo s solzami v očeh. "Postavi jo k drugim na tla, kamor sodi."
"Katero torbo?" je vprašal navdušeni angel. "Izginila je s trenutkom tvojega namena po odpuščanju in modrostjo, ki jo nosiš, moj ljubljeni človek. Čestitke za tvoje razumevanje. Čestitke za tvojo zrelost. Čestitke, Wo, za vibriranje na višjo raven."

Wo je ponovno objel angela in se poslovil. Z enim majhnim kovčkom je izginil skozi vrata, ki so metafora za željo človeškega bitja, da prečka v deželo, kjer ni nič tako, kot je navajen, da je – v deželo obljube in ljubezni in prav tako, v deželo velikega duhovnega izziva. Vnebovzetje je paradigma bivanja in ne delovanja in v njo se premikamo SEDAJ.

In na poti opuščamo svojo pripravljenost, duhovne reference, usmeritev, strahove, tisto kar potrebujemo, da se počutimo varni in zaščiteni, svojo dramo in načrtovanje izzida. Premikamo se v neznano in tega ne maramo. In vendar je pomembno, da si priznamo: "OK tega ne maram, ni mi všeč in nočem, da se mi dogaja in vendar to prepoznavam, si priznavam, da je moje in to preobražam s svojo zavestjo."

Nikoli, nikoli te nič ne more pripraviti na tisto, kar se skriva v tvojem nezavednem in s čemer se moraš soočiti na svoji poti duhovne rasti. Hvala vsem mojim duhovnim sopotnikom za podporo in molitve. Hvala, da ste! Sem z vami v duhu :)

Paradigma strahu drugič

2010-09-02T20:15:00.000+02:00

Ne morem si kaj :)
Kar nekaj vas je spraševalo: "Taja, kaj pa sedaj. S tem tvojim člankom o ščitih, si mi podrla vse koncepte. Kaj naj zdaj?"
In potem sem se odločila; morda sem dolžna še malček več. Morda bodo potem stvari bolj jasne :)

Budisti pravijo, da naj bi bili votli bambusi, skozi katere tok energije samo teče. Neupiranje naj bi bilo stanje duha. To razumevanje je sledilo vprašanju: "Ali so angeli edini s katerimi se lahko ščitimo in delamo čiščenja čaker in eteričnih vezi?" Vprašanje je kot strela z jasnega priletelo na sredini angelskega tečaja, ki sva ga s prijateljico vodili pred leti, če sem natančna leta 2005.
Kot je pogosto v naših življenjih prebujenj ne načrtujemo, nihče jih ne napove, običajno se zgodijo. In eno takih malih prebujenj se je zgodilo meni tisti dan, ko sem zaslišala to vprašanje. Ostala sem tiho in odgovorila je prijateljica. Vprašanje, ki se je porajalo v moji glavi pa se je glasilo; Ali je? Ali je postavljanje ščitov z angeli edini način? Hvala Xena! Začela sem dvomiti. In če ste brali zadnjo knjigo Don Miguela Ruiza (res si ne morem pomagati, ta človek je zame razsvetljen, toliko oddgovorov mi je dal skozi svoje knjige, da ga nenehno citiram :)) Peti dogovor v njej razlaga blagoslov dvoma. V njej razlaga, da je skepsa mojstrstvo ker te nauči razsodnosti med lažjo in resnico. In to se zgodi v stotinki sekunde, kot pravi Caroline, s svetlobno hitrostjo. Potem pa si ali dovolimo prebujenje v resnico ali pa sami s seboj sklenemo dogovor, da bomo to resnico sprejeli v x časovnem obdobju. Pa naj bo to 1 dan, 1 teden, 1 leto ali nikoli.
Včasih se z vso silo upiramo resnici. In vendar z besedami Jezusa; Resnica te bo osvobodila.

Če imamo karkoli v sebi, jaz jim pravim kaveljčki, na kar se lahko obesi energija, ki teče skozi tebe, se ti bo to v življenju pokazalo kot izziv. Primer; če nosite v sebi strah pred negativnimi ljudmi, bo ta strah obvisel v vaši votli cevi kot kaveljček, ki bo k sebi vedno pritegnil negativne ljudi. Če si boste naredili ščit, je vaša namera zaščita pred tem, tisto kar v resnici sporočate in priklicujete pa je negativnost in ne varnost. Gre za to, da čutite pomanjkanje varnosti in zato se ščitite. V resnici je ščit magnet za še več negativnosti, kajti strah zaradi katerega se ščitite k vam pritegne še več tega, česar vas je strah. Saj poznate zakon privlačnosti, ki pravi da podobno privlači podobno. In univerzum ne razločuje ali gre za strah, ali za željo, ta predznak pozitivno-negativno vsaki stvari skozi proces sojenja dodamo mi. V resnici je energija nevtralna in vaša manifestacija gre v smeri vaše pozornosti. Če se osredotočate na čiščenje in ščitenje, bo univerzum ubogljivo v vaše življenje pritegnil še več te energije in tako se boste lahko še bolj ščitili. In tako ljudje manifestirajo najprej neravnovesja na energetski ravni. Če pa se ne soočimo z izzivom, ki smo si ga kot duše postavili kot svojo učno lekcijo, nam bo univerzum (torej mi sami, kajti ti si bog in vse kreiraš sam sebi) lekcijo postavljalo v vedno gostejšo okolje, v vedno nižjo vibracijsko okolje in običajno s tem lekcije postanejo vedno bolj opazne, vedno težje si zatiskaš oči pred tem, kar bi izziv rad sporočil. Na koncu to lahko pripelje do ljudi na fizičnem nivoju, ki so nasilni čustveno, mentalno, psihično in včasih v ekstremnih primerih celo fizično. Če vas ni strah, ne rabite ščitov.

Eno večjih spoznanj na moji poti je bil pomen ogledal in projekcije. Lekcija se je začela že 16 let nazaj, vendar je nisem želela videti. Nekako sem se upirala ideji, da je vse v meni in ne glede na to, kako sem se upirala, da bi spregledala, sem na koncu sprejela stvari, včasih z zelo težko lekcijo, zato verjemite mi, izkusila sem na svoji koži, vem kako delujejo mehanizmi. Včasih sem še trda, ko gre za stvari, ki so mi ljube in se upiram temu, da bi kaveljčke v svoji cevi transformirala, vendar mi gre vedno bolje. In kolikor je meni znano ni bližnjic, stvari moramo ozavestiti. Lahko gre zelo hitro in enostavno, če smo se pripravljeni s stvarmi soočiti v prvo ali drugo, ko pa isto lekcijo ponavljamo sto in stoprvič pa je zgodba bolj zapletena.

Tisto kar sem se naučila je, da duhovna rast ni stvar delavnic in terapij, te ti dajo okvir in orodja. Duhovna rast se dogaja vsak dan, v vsaki odločitvi, ki jo sprejemaš. Izbira med lučjo in senco se dogaja v vsaki izbiri, non stop, non stop. Dokler si živ, se ne neha. In zato vem, o čem govori Caroline Myss, ko pravi, da duhovna rast ni spa in ni hobi. Kajti ne gre za to da izbereš enkrat in to drži do konca življenja. Izbiraš vedno znova, vsak dan, 24/7, non stop, v vsaki izkušnji. In to zahteva od tebe disciplino, to zahteva integriteto, to zahteva "delo", če tako hočete. Zato pravijo, da je duhovna rast "delo" in ne zabava. In s svojimi izbirami si postavljate meje. Nihče ni rekel, da je duhovna rast lahka, da je razsvetljenje zabava. In vendar te neizmerno izpolnjuje, vrača ti moč tvoje duše, spoznaš, da si veličasten in neizmerno močen. In hkrati neizmerno ponižen, majhen in neopazen. Kajti strup je v majhnih flaškah!

In to me pripelje k drugi temi - otroci. Ko svojih lekcij nočemo videti drugače nam bog da - otroke. Zakaj? Ker otroka ne boste postavili pred vrata, ga poslali v tri krasne ali ga zapustili, ker vam je stopil na žulj, ki boli (in vendar izjeme obstajajo). Pa ne le enkrat. vsak dan, non stop bo od vas zahteval isto - meje, disciplino, integriteto, spoštovanje dogovorov. In zato boste non stop ponavljali ene in iste vaje. "Stokrat sem ti že rekel, pospravi sobo!" In vas bodo preizkusili še stoprvič ali boste morda popustili v svojih dogovorih. In če popustite, izgubite delček integritete, izgubite malce samospoštovanja. KAJTI otroci so SAMO vaše OGLEDALO!
Razmislite kaj vam kažejo! Vse je vaše, vse je v vas, vse to ste jih naučili VI!

Zato dragi moji, izbirajte z modrostjo, s pogumom, poglejte v oči svojim strahovom in izbirajte težke poti, kajti tisto kar šteje na koncu dneva in na koncu življenja so vaše izkušnje, to kar ste doživeli, to kar ste spoznali o sebi in pozdravili v sebi.

In lepo prosim, potrepljajte se po ramenih, nihče ni višje od vas in nihče ni nižje od vas. Vsi smo si enaki, vsi smo eno, kajti; kar je v enem, je v vsem. Poskusite se spomniti, da ste božansko bitje, vir, bog, kakorkoli ga želite poimenovati. To je vaša prava narava. in kot pravi Joda; naj bo sila z vami! Jaz bom to posvojila in malček spremenila; naj bo milost z vami!

Neizmerno vas imam rada. Hvala, da ste!
En kozmični objem ()

Boginja se vrača

2010-08-31T15:37:00.000+02:00

Boginja se vrača. Boginja se obudi v vašem srcu, preden se obudi v svetu. Gre za vašo žensko esenco, žensko moč in duhovno veličino, ki leži v vsaki ženski in vsakem moškem. Vrača se skozi vsakega posameznika, ki se spomni, da smo ona. Bila je izgubljena v nezavednem in skozi stoletja so bile ženske, ki so ji sledile preganjane, mučene, osovražene in obsojane. Sedaj se z vsakim letom bolj intenzivno prebuja v ženskah in moških, ki se odpirajo višjim vibracijam notranje ženskosti in izvorne božanske ženskosti, ki je resničen vir zdravljenja. Ženske so nosilke bakle boginje, ne glede kako šibka je njena svetloba. Na svojem notranjem nivoju, so svečenice in kraljice. Ženska v vsakem trenutku v sebi izbira med stanjem sužnje in stanjem kraljice. V svoji pravi narave smo veličastna bitja. V svetu iluzije smo izgubljeni in ujeti, sužnji svojih lastnih apetitov in zavezani lažnim močem. In šele ko obudimo svojo notranjo kraljico, omogočimo moškim, da postanejo naši kralji.

Boginja je spočeta v zavesti, rojena v ljubezni in negovana s posvečenimi mislimi. Ko ženska objame svojo strastno naravo in dovoli ljubezni, da teče skoznjo, objame svojo izvorno dušno moč in svojo lepoto. Ko ugleda svojo pravo naravo, se začnejo dogajati čudeži.

Konec je obdobja, ko ste se lahko igrali, da ste majhni in nepomembni, to vam ne služi več. Odpreti se morate notranjemu izpraševanju kako bi bilo, če bi živeli svoje življenje v univerzumu, kjer bi sprejeli in si priznali svojo veličino, veličastnost in moč. Kajti ko se ženska dvigne v vsej svoji veličastnosti, je njena energija magnetična in njen smisel za možnosti in priložnosti nalezljiv. Polna je radosti in radost je naš cilj, naša destinacija. Kajti ne moremo vedeti kdo smo, razen ko smo radostni. Takrat se zavemo, da je vse popolno in da igramo v popolni igri.

Vedeti moramo, da arhetip boginje ne nadomesti boga, namesto tega mu dela družbo. Ona izraža njegov ženski obraz. Moški in ženski aspekt morata biti uravnovešena. In tako je napočil čas svete poroke, poroke med boginjo in bogom; ko je narava, človeštvo in vse ostalo ozdravljeno, prerojeno in ponovno povezano v eno.
Boginja mi je povedala: “Lepota je notranja luč, duhovni sij, ki ga imajo vse ženske, vendar ga večina žensk skriva, nezavedno zanikajo njegov obstoj.” In tisto kar si ne lastimo, ostaja nevidno.

Tako sem osnovala nov enodnevni seminar v katerem bomo ženske obujale svojo lepoto, svojo veličastnost, svojo moč. Prvi bo na voljo že 4.9.2010 v Ljubljani. Pogledale bomo arhetipe, ki jih preigravamo v svojem življenju, ranjeno žensko v notranjosti bomo ozavestile in jo pozdravile. Pogledale bomo bio-kemične procese v ženskih možganih v predmenopavzi in v tistih dnevih, ko je ženska "relativno neprištevna", kot se je izrazil Rugelj. Še vedno se spominjam kako besna sem bila, ko sem to izjavo slišala prvič in s kakšnim presenečenjem sem odkrila kaj v resnici pomeni iz bio-kemičnega stališča. Pogovarjale se bomo o molekulah čustev in kako postanemo odvisne od čustev. Vsekakor bo dan posvečen lepoti, nežnosti, milini, mehkobi in sprejemanju.
Vabljene!

Paradigma strahu in zaščita

2010-08-28T21:08:00.000+02:00

Ste opazili koliko se zadnje čase govori o ščitih, zaščitah, izčrpavanju, kraji energije? To me fascinira. Še posebej, ko o tem poslušam govoriti svojo mamo. Seveda sem bila tudi jaz nekaj let nazaj v istem štosu in tisti, ki sem vas takrat učila zaščite mi prosim odpustite, kajti nisem vedela bolje :)

Sedaj pa vem iz lastne izkušnje, več svetlobe različnih barv in oblik, ki jo postavljaš okoli sebe, več teme le-ta privlači in kar naenkrat imaš več težav kot si jih imel prej in bolj se moraš ukvarjati s "temo" kot večina ljudi, ki se ne ščiti.
Na svoji poti sem prišla do točke, ko sem dojela, da s ščitenjem znotraj svojega energetskega polja postavljam zidove, ki jih hranim s svojo lastno energijo. In ker se z vso silo na svoji strani upiram, da bi zid ohranila, na drugi strani polarna energija pritisne z vso silo, da bi ta zid podrla. Ne da bi nam kaj naredila, enostavno gre za princip potisni - povleci. Ko sem ugotovila da s ščitenjem hranim svoje lastne strahove, sem se nehala ščititi. Verjamem, da je v vesolju vse za nekaj dobro in projekcije so mi dale močno misliti. Sprejemanje lastne sence v sebi pa še bolj. Spoznala sem, da je tisto, kar je bistveno in najbolj pomembno integracija. Da sprejmeš in objameš svoje strahove, kajti s tem ugotoviš, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Dobiš pa močne zaveznike in veliko poguma, milosti in lastne energije, ki je ujeta v notranje borbe in spopade.

Nujno je, da se začnemo zavedati, da nam svet in ljudje, ki nas obdajajo samo držijo ogledalo za nas, da se v njem ugledamo, se prepoznamo, si odpustimo in smo to kar smo.
Naš ego nas je naučil nositi maske, da ne bi bili v situacijah ranjeni in prizadeti. Sedaj je čas, da jih opustimo in smo to, kar smo. Sprejeti moramo svojo božanskost in popolnost, kajti vse kar smo storili je, da smo se ločili od vira, sedaj pa se spominjamo kdo smo.

Popolni ste, celostni in celoviti taki kot ste. Ne rabite se ščititi pred samim seboj, kajti to je točno to kar počnete, ko si dajete nase ščite. Spomnite se, da ste božanski. In bog ne rabi zaščite, bog samo je. In to si ti. Ti si ta angel, ki ga kličeš in invociraš. Spomni se!
Spomni se, ti si božanskost, potopljena v božanskost, ki sama sebe izkuša kot individualni vidik božanskosti.

Aloha :)

Manifestacija in prepuščanje

2010-08-26T12:44:00.000+02:00

Na temo manifestacije je bilo veliko povedanega in napisanega. In vendar me je presenetilo dejstvo, da v resnici večinoma ne vemo kaj je manifestacija. Zame je bila dolgo časa koncept, orodje s pomočjo katerega se je v moje življenje udejanjajo tisto, kar sem si želela.

In vendar je manifestacija del našega bitja in to neločljivo povezan z našim energetskim ustrojem. Manifestacija je energetski tok, ki teče skozi naše čakre, energetska kolesa v telesu, in ki iz bolj finih nivojev zavesti stvari materializira na najbolj fizičnem aspektu, v materiji. S tem sem dojela bistvo sporočila Thomasa Kellerja, ki je davno leta 1998 na nekem predavanju razložil energetski abortus. Govoril je o tem, kako čisto idejo Boga , ki jo prejmemo skozi 7. čakro, ki jo na nivoju tretjega očesa prepoznamo, vidimo in se zavemo kaj želimo, ki jo na 5. čakri lahko ubesedimo in ji dodamo kreativni izraz, in jo na srčni čakri z navdušenjem pozdravimo na spodnjih treh čakrah pogosto abortiramo. Ko ta ideja pride v naš solarni pletež, ki je povezan z odnosom do samega sebe, se vklopijo vsi programi in vzorci, ki jih imamo v sebi, odpre se genetski bazen z vsemi izkušnjami prednikov, ki jim ni uspelo, so bili ubiti, so propadli, oglasijo se vsi strahovi, ki jih imamo skrite v sebi. In če se uspemo vsemu temu upreti in ta ideja pride na svoji poti v materijo v našo 2. čakro, se skozi naše odnose pokažejo vse projekcije. Dvignejo se ogledala ljudi, ki nas obkrožajo in skozi kritiko, ponižanje, sojenje, obsojanje izražajo naše lastne dvome in vse tisto, čemur smo se na nivoju 3. čakre izognili. Na tej ravni so pogosto dvomi in strahovi tako močni, da enostavno iz marcedeza, ki je vstopil na naši kronski čakri zmanifestiramo fičota na nivoju 1. čakre (gre le za simbolično prispodobo). Dejstvo je, da mnogo božansko navdihnjenih idej splavimo s tem, ko se ne soočimo s tem, kar je skrito na spodnjih treh nivojih zavesti.

Manifestiramo vsi. In manifestacija ni stvar tehnike. Prej bi rekla, da je stvar dopuščanja, ko si dovolimo, da stvari pridejo v naše življenje. In kot mnogi, sem tudi jaz mislila, da moraš tisto, kar si želiš predati Vesolju, sili ali bogu v manifestacijo, dokler me delfini niso zelo jasno postavili na trdna tla.
Ključ je v tem, da se sprostite, si dovolite sprejeti in vendar se ne prepustite. To je bil zame najbolj ključen aspekt učenja delfinov. Do sedaj so me povsod učili, da moraš svoje želje prepustiti Vesolju ali Bogu, da se udejanjijo. Delfini pa so rekli, da ne gre za to, da stvar prepustiš. Zelo jasno so povedali, da moraš sanje aktivno imeti v svojem srcu in hkrati s tem svojo pozornost predati zabavi, humorju in igri medtem ko čakaš na svoje sanje, da prispejo.

Ena od stvari pri konceptu prepuščanja je v tem, da imamo pogosto nezavedne asociacije s tem, da se odrečemo ali zapustimo, če prepustimo stvari. Pogosto je vmes koncept kontrole in nadzora, ki ga želimo imeti.
Resnica je, da če stvari prepustiš, nehaš magnetizirati svoje sanje in nisi več privlačen zanje, gre za obliko splava (abortus). Izziv pa je v tem, da se nanje ne smemo navezati.
V resnici gre za izjemno subtilno ravnovesje med tem da smo sproščeni in hkrati atraktivni za svoje sanje brez da se predamo ali pa postanemo zaskrbljeni ker se stvar ne manifestira tako hitro kot bi si želeli. Delfini enostavno pravijo: »Igrajte se, medtem, ko čakate!«

Pomembno je, da ne prepustite projekta Bogu, da bi ga on zaključil. Tukaj vstopi modrost Jezusa, ki je rekel: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Seveda je modrost Univerzuma ali bog pripravljena pomagati in nas podpreti, vendar ne bo stvari prevzel, če jo mi spustimo. Gre za koncept so-ustvarjanja. Gre za vaše sanje in morate ostati aktivno v igri, da bi se udejanjile, hkrati pa krepite svoje manifestacijske sposobnosti.
Namen je v tem, da aktivno sodelujemo in soustvarjamo svoje sanje. Pomembno se je začeti zavedati, da Bog ne rabi prakse v manifestiranju stvari, ker lahko zmanifestira stvari v trenutku. Ljudje smo tisti, ki rabimo prakso in naše sodelovanje v procesu manifestacije je del našega namena. Naše delo je, da ohranjamo svoje sanje aktivno žive, jih magnetiziramo v svojem srcu, živimo v skladu z modrostjo, ki pravi, da je za nas vedno poskrbljeno in se enostavno igramo, medtem, ko čakamo.

Pogosto ne izrazimo jasno kar si želimo, imamo šibko namero in pozornost ter nimamo osredotočenosti na svoje sanje, k temu pa svoje dodajo še težave in dvomi ob tem, ko naše sanje zamujajo in zaradi tega opustimo svoje sanje in se vdamo. Izziv je tudi aktivna želja, hrepenenje iz srca, medtem ko ostajamo privlačni za svoje sanje in to da se igramo medtem ko čakamo. vse to je del učenja delfinov, ki sem jih vtkala v nov seminar manifestacije, ki ga bomo imeli ta vikend.
Pogovarjali se bomo o konceptih revolucije, involucije, narcisizma in evolucije in zakaj bog skozi Neala Donalda Walscha TVOJE ŽIVLJENJE NI O TEBI. Tukaj si zato, da služiš drugim.

Paradigma strahu

2010-08-13T09:34:00.000+02:00

Danes zjutraj sem dobila navdih, kot mu pravim sama, navodilo, naj z vami delim nekaj o strahu.
Zadnje čase, pa ne le zadnje čase, že kar dolgo, dobivamo raznorazna sporočila, kanaliziranja, ki nas opozarjajo na to, da se stvari poslabšujejo, da človeštvo ne bo preživelo, da se je treba pripraviti na najhujše. In to naj bi bila kanalizirana sporočila vnebovzetih mojstrov. Sedaj pomislite še enkrat. Ali resnično verjamete v to, da bi mojstri širili sporočila. ki temeljijo na strahu? Pomislite še enkrat!
Vnebovzeti mojstri so dvignili svojo zavest na raven božanske ljubezni. Običajno dajejo ljubeča sporočila, ki so nam v vzodbudo in pomoč na naši poti, ne glede na to, kako težka je. To niso bitja, ki bi vas v težkih časih 'vzgajala' z macolo ali s strahom.
Nesporno dejstvo je, da se vse spreminja in biti moram zelo jasna v eni malenkosti, ni res, da se spreminja svet. Spreminjamo se ljudje. V resnici je svet le odsev tega, kar se dogaja v nas in zato spreminjanje sveta s svetom kot takim nima nobene veze. Sprememba na kolektivni ravni zavesti je videti kot sprememba v svetu, vendar mora to spremembo narediti vsak oosameznik najprej v sebi, da se lahko odslika navzven. In da se razumemo, navzven se odlikavajo tako 'pozitivne' kot 'negativne' spremembe. In zopet naj razložim, zakaj sem dala pozitivno in negativno v navednice. To je le naša perspektiva. V resnici nič ni pozitivno ali negativno, to je naša osebna ocena situacije, to so očala skozi katera gledamo na realnost okoli sebe. Naša izbira je, kako se bomo odzivali na zunanje dogodke. In zelo jasno bi nam moralo biti, da v resnici nič od zunaj ne more vplivati na vas, razen če je v vas in gledate samo svoj odsev v zunanjem svetu. Zato je tako nujno, da se soočite s svojimi temnimi stranmi.

Pred dnevi sem dobila zanimivo sporočilo Hatorjancev, ki si ga lahko ogledate na spletni strani www.tomkenyon.com Tom je eden tistih, ki živi v svoji integriteti in ve o čem govori. Potrdil mi je moje opažanje glede spreminjanja realnosti in kako manifestirati višje stanje zavesti in ne stvari. Novodobna šola manifestacije se je zelo posvetila manifestaciji predmetov in stvari, ki naj bi nam naredili življenje lepše, bolj srečno in bili naj bi bolj zadovoljni. Eni najsrečnejših ljudi na planetu kar sem jih srečala nimajo kaj dosti 'stvari' in vendar živijo življenje zadovoljni in srečni. To mi je dalo misliti.
Zato sem se dala podučiti s strani delfinov in kitov, ki mimogrede obvladajo spreminjanje realnosti in kot jim Hatorjanci pravijo časovne preskoke med vzporednimi realnostmi. Pripravila sem seminar o manifestaciji, o časovnih preskokih, kako ustvariti realnost miru in radosti, ki bo konec avgusta. Kako biti v raju medtem, ko so vsi ostali v peklu in da čas in prostor nista linearna kot smo bili naučeni. O udomačevanju in kaj to pomeni za vse nas pa več naslednjič.

In vedite, realnost v kateri živi večina ljudi je prepojena s strahom. Strah ima svoj namen in prostor. Nesporno je pomemben del naše kreacije, kajti brez strahu ne bi mogli izkusiti ljubezni. In vendar, čas je, da se zaveste, da je strah način, kako se z vami da manipulirati in vas usmerjati. Ko si v ljubezni, si sam svoj. Ko si v strahu, si usmerjen navzven, iščeš vodstvo zunaj sebe in potrditve zunaj sebe. Čas je, da se zazrete vase, čeprav je tisto, s čimer se boste morali soočiti najprej vaša ranjenost. In vendar to moramo narediti. Sprejeti, si priznati in s tem stvari preobraziti. Temu ne moremo uiti.

Več o prehodu iz ega v srce in o mističnem popotovanju v motranjost v jesenskih seminarjih DivineBeing in DivineMap. Verjemite mi, vožnja bo vedno bolj razburljiva in vedno bolj zabavna.

Učenja, ki jih bom predajala na seminarjih temeljijo na vsem, kar sem se skozi svoje popotovanje naučila sama. Moja želja je, da vam olajšam vaše popotovanje.
Ko sem si pred 17 leti spremenila ime mi je bilo kristalno jasno nekaj, zamenjala sem realnost ali kot to imenujejo Hatorjanci, naredila sem časovni preskok med vzporednimi realnostmi. In vendar to ni pomenilo, da se mi ni bilo treba soočiti z vsem sranjem, ki sem ga izbrala za to življenje, da ga počistim in vsem izkušnjam, ki sem jih izbrala kot duša, da jih izkusim. Ja, nedvomno mi je bilo z novo vibracijo lažje, vendar zaradi spremembe realnosti nisem ničesar na svojem zemljevidu izpustila ali spremenila. Še vedno živim tukaj in sedaj. No seveda nedvomno drži, da svoje življenje usmerjamo s svojimi izbirami med vzporednimi realnostmi na osebni ravni non-stop.
Tokrat, dragi moji, pa stojimo pred isto izbiro kot mnogi pred nami, Inki, Tolteki, Atlanti, vsi tisti, ki so 'zapustili' planet, če sem bolj korektna, so zamenjali vzporedno realnost na kolektivni ravni. O tem je govora v Desetem spoznanju, tisti, ki ste morda brali knjigo.

Lahko rečem le, da je pred nami izjemen čas in vprašanje je le, kdo gre z nami v takoimenovano Novo Zemljo. Jaz sem na vlaku pa vi?

Uravnovešanje elementov na Zemlji

2010-08-10T19:58:00.000+02:00

Verjetno se boste strinjali z menoj, če rečem, da smo v zelo intenzivnem času. Vsak ga doživlja po svoje, vsak skozi svojo lečo percepcije. Eni skozi strah in stres, drugi skozi radost in navdušenje. Znanstveniki so dokazali, da opazovalec vpliva na opazovano. Vsak vidi svojo resnico, kajti vsak kreira tisto kar vidi.
Dejstvo je, da iz biti steče zavest in iz zavesti zavedanje, iz zavedanja se izlušči persektiva in iz perspektive percepcija ali dojemanje, iz percepcije izhajajo prepričanja in iz prepričanj obnašanje, iz obnašanja dogodki, iz dogodkov podatki, iz podatkov dobimo misli, iz misli čustva, iz čustev izidejo izkušnje in izkušanje je naša realnost. Ko stvari transformiramo sežemo v čisto zavest, ki je luč, ki osvetli vse temne delčke in preobrazi vse naše aspekte, do realnosti.

Torej, edina pot vodi skozi tebe, in skozi mene, vsak mora to isto stvar narediti pri sebi. Moja velika preizkušnja tega poletja je bilo zaupanje. In sem dojela, da zaupanja ne moreš ustvariti tako, da poskušaš zunanje okoliščine narediti prav, imeti prave tehnike ali okoli sebe prave ljudi. Zaupanje se lahko rodi le skozi tebe. Ko ga ti izkusiš v sebi, si to. Kajti zgornja linija ne gre v črti, temveč v krogu, ko izkusiš in to postane del realnosti, je to del tvoje biti. Tako božanskost samo sebe izkuša kot individualno vidik božanskosti.

Preobrazba se dogaja skozi 5 elementov in če opazujete dogajanje na Zemlji vam bo hitro jasno kaj nas čaka. Vse se je začelo z vodo, ko govorimo o prehodu. Iz vode je izšlo življenje in z vodo smo dobili prve preizkušnje. Spomnimo se na mehiški zaliv, izliv nafte in katastrofo, ki jo je to povzročilo. Po krogu petih elementov iz kitajske filozofije je voda tista, ki lahko gasi ogenj in če je Amerika začela z vodo, je Rusija nadaljevala z ognjem. In ogenj je tisti, ki tali kovino, kovina seka les in les črpa zemljo, zemlja pa je tista, ki zajezi vodo.

Ogenj je eden najmočnejših elementov transformacije. Ko nekaj ne moremo odpustiti iz svojega življenja je ogenj tisti element, ki bo prišel kot zadnja opcija in požgal tisto česar se oklepamo. V homeopatski medicini fazi zdravljenja vedno sledi reakcija na fizičnem nivoju, ponavadi gre za manifestacijo simptomov v materiji. Ali kot rada rečem je troedini proces akcija, reakcija, integracija. Tisto kar se je zgodilo na subtilnih nivojih se pripelje navzdol do materializacije zato, da to lahko odpustimo. In vsaka bolezen se pokaže, četudi v blažji obliki, da si jo priznamo in jo odpustimo.

Nedavno me je prijateljica vprašala, če je res potrebno, da se soočimo z vsemi svojimi neprijetnostmi in vso svojo temo, ali morda ne obstaja kaka bližnjica?
Ne, v resnici je ni. Edina bližnjica je tvoja pripravljenost, da se z vsem soočaš zelo hitro in odpuščaš s svetlobno hitrostjo. Ampak čisto zares bližnjic ni. Vsi moramo skozi spremembo. Če se z njo nočemo soočiti nam jo odslika Vesolje, kajti vse kar nas obdaja je le eno veliko ogledalo nas samih, ampak da smo si na jasnem, to je naša manifestacija. Vse nesreče, vse tragedije se zgodijo z enim samim razlogom, to je pomoč. Vem, izjemno močna izjava, ampak govorim iz lastnih izkušenj.
Strah ima v vaši realnosti konstruktivno vlogo, kajti stah ni bil ustvarjen, da bi vas mučil, temveč je del kreacije zato, da vam pomaga izkusiti ljubezen. Ko si ljubezen in si eno z ljubeznijo, torej si v biti, je ne moreš izkusiti v celoti, dokler ne postane tvoja realnost. In izkusiš jo lahko samo tako, da greš ven iz ljubezni in vidiš kaj ljubezen ni - in to je strah. Prisotnost ljubezni lahko začutiš in izkusiš samo s strahom v ozadju. To je celoten point polarnosti, kajti skozi žensko telo se v resnici učimo izkušati moškost. In skozi moško telo se učimo izkušati ženskost. To so mi dali arhetipi. Ko sem dojela, da je popolnoma moški arhetip tirana v resnici pomanjkanje stika z žensko mehkobo, ranljivostjo in negovanjem. Fascinantno :) In vendar kot rada rečem, vse je stvar percepcije. Meni je simbolno gledanje kot ga opisuje Caroline Myss zelo blizu.

Če se vrnemo k elementom in Rusiji - vse stare energije, ki so del arhetipske zavesti Rusije, vsi subtilni nivoji se preobražajo skozi ognjeno energijo in se na fizični ravni odpuščajo in preobražajo skozi fizični ogenj. Izjemno pomembno je, da držimo ta prostor za zdravljenje in obnovo tudi v sebi, kajti le iz svoje lastne izkušnje obupa in opustošenja, lahko stopimo v stik z globokim strahom pred spremembo in odpuščanjem vsega starega, kar simbolično predstavlajo vsi predmeti, ki nas obdajajo. Gre za sposobnost dopuščanja, da stvari le so, brez obsojanja in to lahko storiš le, če si priznaš, da je del tega prisoten tudi v tvoji temi, v tvojem nezavednem. Kajti stvari se transformirano na kolektivnem nezavednem, vendar le skozi preobrazbo stvari na osebnem nezavednem nivoju. Vse je eno in eno v vsem.

Ne pozabimo, nahajamo se v izjemno močnem času. Ta čas nosi v sebi vse potenciale in možnosti. Še vedno je odprt siriusov portal, gledano astronomsko se na nebu dogajajo izjemne pozicije, Zemlja je ravnokar prešla v fazo vdiha in notranjega preobražanja, hkrati pa beležimo še obletnico eksplozije prve atomske bombe na Hirošimi (morda ravnokar zaključujemo krog preobrazbe, ki je se morda začel s kovinsko energijo?). Čas je izjemen, vaša odločitev pa je, kaj boste v tem časovnem oknu storili v sebi in s seboj.

Želim vam radost:)

Biokemični procesi v procesu čustvenega zdravljenja

2010-08-06T19:08:00.000+02:00

Izjemno pomembno je, da se zavedamo, da nekatere oblike zdravljenja dejansko okrepijo negativne vzorce tako v možganih kot v telesu. Mednje spada večkratno oživljanje travme in iskanje zakopanih spominov. Dejstvo je namreč, da kakršen koli hud stres, vključno s podoživljanjem preteklih bolečih spominov, dvigne raven hormona kortizola v telesu, kar izčrpava vaše nadledvične žleze. Gre za hormonsko okolje, ki povečuje verjetnost odlaganja vsakovrstnih, zlasti travmatičnih spominov, ki tečejo skozi amigdalo v možganih. Ravno zaradi tega sem opustila prejšnje metode, ki sem jih uporabljala pri svojem delu in me je tako navdušil RPT. Kajti ni potrebno da poveš svojo zgodbo, zgodba je le tvoja paradigma, tvoja leča skozi katero gledaš na stvari. V resnici gre za simptom. Ki pa ga je potrebno, da se razumemo prav tako potrditi in mu dati priznanje, da obstaja kot del celote.

Če ste občutljivi in zelo sugestabilni, imate bogato domišljijo in hkrati v krvnem obtoku veliko kortizola (kot takrat, ko ste pod stresom), je zelo mogoče, da v možgane in v telo vnesete nove travmatične »spomine«, ki nimajo osnove v vaših preteklih izkušnjah. Namesto tega gre za produkt trenutnega okolja, združenega z domnevami in podobami, ki jih lahko v vas projicira sicer dobronameren terapevt. To se lahko zgodi skozi sugestivno vprašanje kot npr. »Ali vas je posilil oče, ko ste bili stari tri leta?«. V vašem sugestibilnem biološkem stanju, vaši možgani vprašanje lahko sprejmejo kot dejstvo – »Oče me je posilil, ko sem bila stara tri leta.« - ne glede na to ali je to res ali ne. In ta scenarij se potem vtisne v vaš spomin kot travmatični spomin, s katerim se boste morali ukvarjati poleg vseh tistih, ki so na plan prišli sami.

Vendar ko smo majhni po tem istem vzorcu nastajajo travme, kajti ko otrok joka in je njegovo biokemično ravnovesje porušeno ali če je vznemirjen in je v stresu, pa se starš zadere nanj ali ga enkrat po riti, to za otroka pomeni veliko travmo. Pravkar je starš svojo čustveno projekcijo nezadovoljstva in razočaranja zaradi kakršnekoli situacije v službi prenesel na svojega otroka.

Udomačevanje kakor ga imenuje don Miguel Ruiz se dogaja na ta način, da odrasli iz okolice projicirajo svoje ideje in vzorce na otroke takrat, ko so le-ti v stresu. Zato pogosto opažam, da so travme za otroka nastale takrat, ko so starši svojim otrokom odtegnili ljubezen, podporo in nežnost. In da pogosto starši majhne otroke kaznujejo s tem, da jim ne dajo pozornosti, ko jo rabijo.
Na ta način se ustvarjajo travme, situacije s katerimi se je potrebno kasneje v življenju soočiti.

In vendar dejstvo je, da je travma še vedno le simptom, tako kot so čustva ali kot so misli. Samo po sebi se namreč postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar je sprožilo nastanek travme? Travma namreč ni končna postaja.
Čustva so izjemno pomemben del nas, ki nas vodi in vendar je pod čustvi še nekaj, čemur telo, ko je v stresu ali strahu daje prednost.
Tisto kar moramo pogledati v izvoru je naša potreba po varnosti in zaščitenosti in potreba po preživetju. Gre za instinkte, ki so del naših možganov telesa. Skozi model trojnih možganov govorimo o R-kompleksu ali tako imenovanih reptiljanskih možganih.

Nova metoda RPT 3.0 se ukvarja ravno s tem. Samo terapijo smo zmanjšali na 5 stopenj glava-srce-drobovje-srce-glava.

In meni je spet malo več jasno.

Bolečina in ugodje sta eno in isto

2010-08-06T18:21:00.000+02:00

Vem, zelo močna izjava. In vendar drži. Ko govorimo o izvornih polarnostih je ena od njih, ki jih izbere veliko ljudi tudi polarnost bolečine in ugodja, kar v praksi pomeni, da v svojem življenju preigravajo ti dve stanji. In v svetu polarnosti ne moraš imeti enega brez drugega. In ko ju pogledamo čisto zares od blizu ugotovimo, da gre za dve polarnosti trpljenja.

In ta dragi moji je še močnejša, vem. Morda ste mislili, da je ugodje povezano z mirom in radostjo. Vendar, ko poskušamo dobiti ugodje skozi svet materije, to da iščemo srečo in mir zunaj sebe, vedno vodi v trpljenje. Večina ljudi ugodje poišče v različnih oblikah zasvojenosti pa naj bo to seks ali hrana, alkohol ali mamila. Dejstvo je, da večina ljudi, ko jih boli glava in se želijo izogniti bolečini ter začutiti ugodje, poseže po aspirinu oziroma drugi obliki zdravila, ki bo ustavila nelagodje. V resnici nas ugodje ne pripelje nič bližje radosti in sreči kot bolečina. V resnici je celo tako, da se lažje osvobodite iz te polarnosti, če ste v bolečini, kot če ste v udobju. Saj poznate tisto o zoni udobja, ko s stvarmi v resnici nisi zadovoljen, vendar ker bi utegnilo biti še slabše, če karkoli spremeniš, raje ostajamo v znanem občutku ugodja.
Ugodje, ki nam jih nudijo zunanje stvari vodijo v trpljenje zato, ker smo prepričani, da si moramo srečo in mir zaslužiti, dobiti nekaj od zunaj, kar nas bo naredilo celostne in celovite. Trpljenje izhaja iz prepričanja, da si občutek doma in lastne identitete lahko pridobimo samo z zunanjimi stvarmi. In tukaj je izvor trpljenja za večino ljudi.

In da se razumemo, zato da bi se lahko osvobodili iz te polarnosti ne rabite izkusiti vse bolečine in ugodja tega sveta. Pomembno je prepoznavanje stvari take kot je. Ko prepoznate, da si v resnici želite srečo in mir in da vam zunanje ugodje tega ne bo prineslo, se lahko osvobodite.

V resnici dosežete stanje osvoboditve takrat, ko lahko z enako mero nevezanosti pogledate tako na bolečino kot na ugodje. Na ta način odtegnete projekcije vrednosti, ki jo dajete stvarem v zunanjem svetu, kar pomeni, da nehate ustvarjati iluzijo in vidite stvari take kot so. Torej nehajte soditi stvari kot pozitivne in negativne, dobre in slabe. Iz stališča enosti vse samo je. Je kar je.

Pa kaj nam bolečina in ugodje sporočata.

Bolečina je znak zastoja energije na fizičnem nivoju. Bolečina na čustvenem nivoju se izraža kot strah. Preiskovanje, soočanje in opuščanje bolečih vzorcev iz preteklosti je nujno, če se želimo pozdraviti. Znano je, da zastala čustva ustvarijo toksično okolje, ki vpliva na telesno biokemijo. Dobro je, če imate nekoga, ki potrdi vašo bolečino. Pogosto je namreč oseba ranjena ne le zaradi doživetja, temveč tudi zaradi dejstva, da ni bilo nikogar h komer bi se lahko varno zatekli, ki bi jih razumel in bi potrdil njihovo resnico.
Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Občutimo jo kot neprijeten dražljaj, ki ga ljudje različno zaznamo in se nanj različno čustveno odzovemo. Ugodje pa je definirano kot odsotnost bolečine.

Občutek miru in radosti pa ni od tega sveta, je v nas. In ničesar ne morete narediti, da bi bili srečni. To že ste, če si le dovolite videti!
Kot je rekla lisica malemu princu: "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."

Odpiranje Siriusovih vrat

2010-07-16T10:08:00.000+02:00

Vsako leto se ob tem času naše sonce poravna z modro zvezdo Siriusa. Ustvari se portal za iniciacijo, ki je povezan v veliko piramido, boginjo Isis in vsevedenjem in vsevidenjem kozmične modrosti.

Vzhod Siriusa je blizu poletnemu solsticiju in je za časa egipčanske civilizacije označeval egipčansko novo leto. Njegovo pojavljanje na nebu so povezovali s poplavami Nila, s fizičnim in duhovnim polnjenjem z energijami rodovitnosti. Najsvetlejša zvezda na našem nebu, Sirius širi kozmične vibracije ljubezni in modrosti na Zemljo. Kot Sothis, katalizira čiščenje ega, da bi lahko popolnoma utelesili svojo božansko esenco.
Letos bomo odpiranje Siriusovih vrat dočakali 26. julija, ko bo sonce v znamenju leva. Poimenovali so ga atlantidsko-egipčansko-siriusovo novo leto.

Sirius je bila za Egipčane ena izmed najpomembnejših zvezd, saj je njeno pojavljanje na horizontu obelodanilo začetek obdobja, ko je Nil poplavljal. To je bil začetek obdobja rodovitnosti.

Siriusov vzhod se zgodi enkrat na leto enkrat v juliju, ko se pred sončnim vzhodom na obzorju pojavi zvezda Sirius. Sirius spada v skupino zvezd iz Orionovega pasu, ki so na zemlji označeni s postavitvijo piramid v Egiptu. Siriusov vzhod so v Egiptu praznovali kot praznik imenovan "Prihod Sopdet". To je portal skozi katerega prihaja priložnost, da zaplujemo v novo zavedanje.

Sirius je dom tako imenovane kristusove zavesti. Skozi žarke Siriusa, ki se bodo na Zemljo zlivali od 26.julija do 12.8.2010 bomo dobili še eno priložnost, da aktiviramo zavest mojstra v sebi. Gre za DNK kode v mirovanju, ki jih določene stelarne pozicije prebudijo in odprejo zapečatena vedenja in resnice, ki so vedno prisotne v nas.

Lahko pa z zavestnim zavedanjem 26.julija zjutraj pred sončnim vzhodom greste na sprehod, v meditacijo in zrete na vzhod. Naj vas ne moti, če bo oblačno in ne bo kaj dosti videti, namera in izbira sta tisti, ki odpirata pot novim izkušnjam. Dovolite si, da se srečate z energijo Siriusovega vzhoda in se z namero premaknite s svojo zavestjo v galaktično knjižnico vedenja, ki je tiho čakala na vašo vrnitev. V tišini, v času med besedami in mislimi, boste našli ključ, ki odpira tisto, kar je bilo v vas dolgo časa skrito. Sedaj vam je na voljo, da to uporabite.

V ponedeljek se bomo srečali na Hubadovi 1 v ljubljani in skupaj opravili iniciacijo v modrost in ljubezen z boginjo Isis. Dobimo se ob 18. uri. Prosim, če svoj prihod potrdite na email naslov taja@divine.si

Zamenjava paradigme

2010-06-23T11:15:00.000+02:00

Vse, kar v življenju vpliva na nas, se tiho vtisne v naše nezavedno in sooblikuje sistem opazovanja, naše paradigme, naše zemljevide. Paradigme so vir naše naravnanosti in vedenja, vir našega razmišljanja in delovanja, tudi naših odnosov z drugimi ljudmi. Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem ali drugem raziskovanju. Izraz izvira iz grškega παράδειγμα, ki pomeni primer, model ali vzorec.

Premik paradigme se zgodi, ko se ljudje znajdejo v življenjski krizi in vidijo sebe v drugačni luči, ko prevzamejo novo vlogo npr. starša, direktorja, vodje. Nenadoma vidijo stvari v drugi luči, razmišljajo drugače, čutijo drugače in se vedejo drugače. Dejstvo je, da se lahko tedne, mesece ali celo leta mučimo z osebnostno etiko, prizadevajoč si, da bi spremenili svojo naravnanost in vedenje, pa se še zdaleč ne približamo pojavu spremembe, ki vznikne spontano, ko vidimo stvari drugače.
Paradigme imajo veliko moč, ker ustvarjajo leče. Skozi katere vidimo svet. Moč premika paradigme je bistvena moč velikanske spremembe, zgodi se lahko v trenutku ali pa skozi počasen in premišljen proces.

Tisto kar je drugače v generacijah, ki se utelešajo na Zemlji v zadnjih 60 letih je paradigma v katero se rojevajo. Stara paradigma duhovne rasti je bila zaznamovana s premikom energije, sile in substance ven iz forme. Šlo je za staro šolo v kateri so v želji, da bi izmojstrili sebe, šli v templje ali v samostane, ven iz množice ljudi, ven iz polarnosti dobrega in slabega, v koncept nebes. In ker je vse eno in smo povezani s preteklostjo tako preko dedne zasnove, celičnega spomina in naše duše, smo vsi, ki smo trenutno na Zemlji šli čez ta proces in ga poznamo.

V sedanjo inkarnacijo pa smo prišli z novo motivacijo, z impulzom čiste zavesti, z novo namero. Ta nova smer je premik duha v materijo in ne stran od nje, gre za premik zavesti v materijo ali utelešenje duše v človeka. In vsak posameznik se v sebi srečuje in mora izmojstriti ta premik iz umika v osamo da bi našli sami sebe v obratno smer ko moramo iz notranjosti sebe izmojstriti sebe. Vsi se moramo soočiti s svojim iskanjem blaženosti in radosti zunaj sebe, s pričakovanji, da nam bodo drugi ljudje omogočili, da bomo izpolnjeni in se premakniti v novo paradigmo v kateri smo sami odgovorni zase in smo sami v sebi izpolnjeni in za to ne rabimo iti v templje ali samostane, kot pravi Caroline Myss smo mistiki brez samostanov.

In to je premik o katerem se pogovarjamo že dolgo, to zavestno zavedanje razkriva magični datum 2012.

Kaj iščete obliž in aspirin ali ste pripravljeni na delo?

2010-06-16T11:49:00.001+02:00

Že nekaj časa razlagam ljudem, da je vse stvar interpretacije. Da je vse, kar se dogaja okrog nas le stvar paradigme, načina, kako gledamo na stvari, izbire načel, ki jih preigravamo v svojem življenju.

Vendar se nikoli nisem zavedala, da se je moj premik moje paradigme, mojega notranjega zemljevida zgodil s tem, ko sem se začela namesto s tehnikami osebnostnega razvoja in osebnostne etike ukvarjati s sabo. Osebnostna etika vam bo vedno znova povedala, da gotovo obstaja kakšna nova knjiga ali seminar, kjer ljudje na plan privlečejo vsa svoja čustva in kar bo ljudem s katerimi imate težave, pa naj bo vaša žena, mož ali otrok, lahko prijatelj ali sodelavec, omagalo, da se bodo spremenili. Večina ljudi išče obliž za svoj problem in ni pripravljena pogledati globlje v svojo notranjost, v svoja načela in svoje leč skozi katere gledajo na svet okrog sebe. Na neki točki se zaveš, da ti je dovolj zabavnih zgodbic, motivacijskih prijemov in praznih obljub, da nedvomno obstaja nekaj, kar bi moral bolj temeljito spoznati, nekaj znotraj mene, kar vpliva na način, kako vidim čas, življenje in lastno naravo. Ljudje na tej točki hočejo vsebino, želijo si proces. In vsak proces ima svoje korake, ko ne moreš preskakovati stopnic na svoji poti. Če si na tretji stopnici in želiš na peto moraš najprej stopiti na četrto.

Tako sem spoznala načela značajske etike, ki temelji na na osnovni zamisli, da obstajajo temeljna načela, naravni zakoni, ki vladajo človeški razsežnosti. In tukaj vstopi delo - pa ne delovanje, gre za to, da se moramo spogledati s svojimi paradigmami, značajem in motivi. Da smo to, kar želimo videti v svetu okoli sebe. Moj proces se je skrčil na to kar imenujem trojni "P" prepoznavanje, priznavanje in preobrazba.

Osnovna paradigma dviga zavesti je, da se moraš spremeniti navznoter in tako potem odsevaš iz sebe navzven. Na tej paradigmi temelji tudi vse moje delo in seminarji, ki jih oblikujem in soočanje s senco v sebi, spoznavanje naših notranjih arhetipskih vzorcev nedvomno sodi v novo paradigmo, ki jo mnogi imenujejo kar odznotraj-navzven. Ta nova paradigma pomeni za mnoge ljudi dramatičen premik njihove paradigme, ki je pogojena z naučenimi vzorci iz naše družine in obstoječe družbene paradigme osebnostnega razvoja oziroma osebnostne etike. O tem nikoli zares nisem razmišljala in zato me je kot strela z jasnega zadelo spoznanje, da je osebnostni razvoj neločljivo povezan z našim nižjim jazom in egom. To je bilo spoznanje, ki se lahko kosa s tistim, ko sem dojela, da če manifestiraš v najvišje in najboljše dobro v resnici manifestiraš iz svoje sence, iz svojih strahov.

In kot pravi Aristotel: "Smo tisto, kar ponavljamo. Odličnost torej ni dejanje, ampak navada."

Arhetip zakona

2010-06-11T08:41:00.000+02:00

Arhetipi so prebivalci kolektivnega nezavednega. So izvorni vzorci, ki so del naše kode, so naša izbira, ki jo moramo izkusiti tukaj na Zemlji. Mnogi se ne zavedajo, da arhetipi ustvarjajo mite in miti so zgodbe, ki so del naše podzavesti.
Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.
Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje, z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo, da so del naše energetske strukture.
Arhetipi so del naše sence in zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju. Ko stopite v svet arhetipov, se morate zavedati, da so precej večji od življenja, imajo moč in potenco, ki presega vaš jaz. Arhetip v senčni plati nam je velik izziv in običajno ga nočemo prepoznati kot svojega. Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo, potlačimo v sebi še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren. Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v našem življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočite s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočete videti. S tem ji odvzamete njeno moč in arhetip spoznate v njegovi svetli plati, kot zaveznika, ki vam v življenju lahko pomaga. Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

Nesporno dejstvo je, da smo mi tisti, ki lahko spreminjamo svoje življenje. In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje. Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo da je njihova boljša polovica nekje drugje, se pravi da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost. Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne. Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe. Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste in s tem, da imaš nekoga v lasti. Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar. Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu. Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade. Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj? Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni v resnici ne veš, kaj naj z njim počneš sedaj. Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave. To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisani v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo. In ko imajo poročeni pari tist občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti. In tukaj se pojavlja osnovni konflikt ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo zamenjati. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo, lahko pa uberemo drugo pot ko te vzorce sesujemo in sploh ne vemo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.

Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo. Svobodo in hkrati podporo. Težava je v tem, da nam ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Kajti edina stalnica je sprememba. In naša duša je na Zemlji zato da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro. Vse to in še več je del novega večernega seminarja, ki sem ga maja začela predstavljati po Sloveniji. In arhetipi so moja nova strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.

Večna sprememba

2010-03-17T13:39:00.000+01:00

Že prej se mi je dogajalo, da sem se zelo hitro prilagajala spremembam, sedaj pa se vse skupaj odvija skoraj s svetlobno hitrostjo.
Zanimivo je dejstvo, da bolj, ko si v skladu in v povezavi s svojim bitjem, bolj deluješ na svetlobni hitrosti, zato ker je ego tisti, ki te ustavlja in ovira na tvoji poti. Pa ne zato ker bi bil zloben temveč zgolj zato, ker se mu vse dogaja preveč na hitro in mora izvesti neke vrste energetsko zanko, da pridobi na času, ki ga nima.
Večino ljudi je strah delovati s svetlobno hitrostjo, ker to pomeni da nimaš nadzora. To je eden od razlogov zakaj ljudje sabotirajo takojšnja ozdravljenja. Po eni strani vedo, da to pomeni resnično soočeneje sam s seboj v svoji notranjosti, kar pomeni, da si sam. Ko dojemaš in sprejemaš stvari v svoji notranjosti ni nikogar, ki bi potrdil to kar si videl in doživel.

Seveda pa se moramo ob tem, ko prejemamo duhovne vpoglede s hitrostjo svetlobe zavedati še nečesa, kar mistiki imenujejo duhovna lakomnost. To pomeni, da nikoli ne boste zadovoljni s tem, kar dobite, vedno boste hoteli več potrditev, več informacij, da bi se premaknili naprej. Ker smo ljudje naučeni, da iščemo varnost, nikoli ni dovolj varno, da bi se podali v neznano. In zato svojo voljo predamo nečemu zunaj sebe in ustvarimo odvisnosti, ki nas upočasnjujejo. In odvisnost je lahko tudi nenehno branje knjig, obiskovanje semianrjev brez da bi z informacijami, ki jih zbiraš tudi kaj naredil, kot je zasvojenost s hrano ali s substancami kot so nikotin, kofein ali heroin.

Dejstvo je, da se stvari vedno manifestirajo od zgoraj navzdol, če upoštevamo tradicionalni model 7 čaker. Najprej vprašaš in na sedmi čakri dobiš odgovor, ki ga zaznaš na šesti, v jezik to prevedeš na peti in enostavno veš na četrti, na tretji deluješ in nato na spodnjih dveh to zaključiš. In je opravljeno. Takojšnje ozdravljenje pomeni da v kanalu ni nobenih omejitev, nobene zgodovine, nobenih povratnih zank v preteklost, ki ti mora potrditi to kar delaš.

V času v katerem smo se zavedamo, da ne gre več za to, da potrebujemo vodstvo, potrditve, da se premaknemo naprej. Potrebujemo čisto zaupanje, da smo lahko v služenju božanskemu v nas samih. Da lahko rečemo - tukaj sem, kaj naj storim danes. In to sami v sebi in ne nekomu zunaj sebe. To je predaja svoje volje božanski volji znotraj sebe.

In pomlad je že skoraj tukaj.

Zdravljenje na prepihu

2010-02-09T14:30:00.000+01:00

Ko sem se sredi leta lani odločila in spremenila ime podjetju preko katerega delujem si niti v sanjah nisem predstavljala kaj to prinaša v moje življenje. Božansko. Noro. Nepozabno. Nepredvidljivo.
Ljudje pogosto mislimo, da je osebnostna rast hobi. Da lahko na rasti delamo od osmih do petih ali pa od petih do osmih, v našem prostem času, vendar temu ni tako, kar kmalu spoznajo vsi tisti, ki se podajo na pot Iskalcev luči. Dejstvo je, da je duhovna rast način življenja. Ali hodiš po tej poti zavestno ali pa se po njej pelješ nezavedno z zategnjeno ročno. V resnici smo vsi, ki smo na zemlji tukaj zaradi rasti. Razlika je le v tem, da se eni tega zavedamo, drugi pa se ne.

Druga reč, ki me zadnje dni spremlja je dejstvo, da mnogi, vključno z menoj do pred kakšnim tednom mislimo, da se lahko pozdravimo s tem, da raziskujemo, seciramo in podoživljamo svoje bolečine in trpljenje. Trpljenje je zagotovo največja fascinacija, ki jo ljudje imamo in ko si ga pogledaš od bližje te popelje v fascinantne globine. Večina nas išče razlog, vzrok za to, da nam gre v življenju kot nam gre, da nismo srečni, zadovoljni ali bogati. Nedvomno mora za to biti kriv nekdo drug in če nam uspe, da ga najdemo in kaznujemo, potem, smo prepričani, se bomo počutili bolje in življenje se nam bo spremenilo.
In tako gremo na iskanje, nam uspe celo najti vzrok in tistega, ki je "kriv" za vso našo nesrečo in ponavadi gremo še en krog. Nedvomno je arhetip žrtve tisti, ki ga največkrat potrdimo, in se v senčni plati s sodnikom, ki nas nenehno obtožuje za vse kar smo ali nismo naredili, zapletemo pogosto za vse življenje.
Vendar pa nam trpljenje pogosto tako dobro služi, da se nismo pripravljeni odpovedati temu, da nas ta in ta oseba ali dogodek pravzaprav vlečeta navzdol, da nam trpljenje povzroča izjemno težo, ki bi jo lahko kadarkoli odložili, če bi bila taka naša izbira. Vendar raje poskrbimo za to, da drugi plačujejo za to, kar so nam naredili, saj smo vendar upravičeni, da se nam ljudje posvečajo, da nam odstopijo prostor ali nas ujčkajo, ker se nam je v življenju zgodilo toliko groznih stvari in ker trpimo in nas boli. To je zgodba vsakega od nas in verjemite mi, vem iz lastne izkušnje. Eni si zmoremo priznati, za kaj gre, drugi pač ne. In vse je popolnoma ok. Stvar izbire pač.

Vendar pa je dejstvo, ki sem sama spoznala nedavno, da smo celotno paradigmo zdravljenja pravzaprav postavili na eni predpostavki, da obstaja en sam razlog zakaj smo bolni in če nam uspe najti ta razlog, ga odpraviti, potem bomo dobili nazaj svoje zdravje. Mnogi si govorimo, samo še tole prepričanje odstranim, pa sem na konju, samo še tale odnos popravim in potem bom ozdravljen, hkrati pa se nam odpirajo vedno nove in nove in nove fronte.
V resnici ne gre za to, kaj so nam naredili drugi temveč za to, kaj bi mi radi naredili njim, ker so nas razočarali, prizadeli, izigrali, kako bi jih mi radi prisilili v to, da priznajo, da so nas "zajebali", da so naredili napako. In tudi če nam to uspe nismo zadovoljni, ker tega sigurno ne naredijo na način, ki bi bil za nas sprejemljiv in bi nas izpolnil.
In tako vedno znova in znova zastrupljamo sebe. To je tisto kar uničuje naše celično tkivo, smiljenje samemu sebi povzroči, da na koncu sovražimo sami sebe. Uničuje nas to, da drugim ni mar za nas, da jim je vseeno, če jih sovražimo in skozi to ves strup zlivamo nase, na svoje tkivo, na svoje telo. In slej ko prej se nam to začne kazati kot bolezen, fizične težave. Bolezen je samo reakcija na strup, ki ga ustvarjamo v sebi in to je zelo težko sprejeti in požreti.
Zdravljenje se pravzaprav ne more odviti na nivoju razuma, v naših glavah, lahko se zgodi šele takrat ko odpustimo.

In vendar vsi toliko govorimo o odpuščanju, kaj pa to v resnici pomeni?

Odpuščanje pomeni, da ste v situaciji, ko vas je nekdo prizadel, v situaciji v kateri bi navadno udarili nazaj, vendar ste se tokrat odločili, da tega preprosto ne boste naredili. Ko veste, da mu hočete to bolečino, ki vam jo je povzročil vrniti nazaj, vendar veste, da bi mu to povzročilo le še večjo bolečino. In zato ste se odločili, da boste to bolečino prevzeli nase in da jo boste spremenili v ljubezen. Da boste vi prevzeli to bolečino zato, da je drugi osebi ne bo treba. To je odpuščanje. In to je pot preobrazbe. To je pot, ki nam resnično pomaga, da se osvobodimo in da smo vedno bolj srečni.

Gre za odločitev, da se boste soočili s svojimi silami v sebi, tako s senčnimi kot s svetlimi in da boste izbrali svetle sile, v vsakem trenutku vedno znova in znova in znova.
Da boste skupaj z božanskim v sebi našli moč in milost, da boste odpustili.

In to je moja pot. TO je tisto, kar bomo pogledali v seminarju Božansko Bitje modul 3, ki ga najavljam za začetek marca v Novi Gorici in začetek aprila v Ljubljani. Matrica človeškega duha je seminar, ki nas pelje v globine nas samih po tistem, ko smo sebe raztreščili, ko se je naše življenje sesulo, ko se sprašujemo; Zakaj se je to zgodilo meni? Zakaj sem ostal brez službe, oseb, doma? Zakaj? Šli bomo še stopnjo globje od tam, kjer nas pusti večina sodobnih metod terapije, kjer se ustavi večina zdravljenj.
Tokrat gremo v globino naše duše. Kajti, ko v materialnem svetu stvari ne funkcionirajo več, ko enostavno ne razumemo kaj se nam dogaja in zakaj, je čas, da gremo po odgovore v našo dušo. Ponovno se moramo spoznati od znotraj in iti v svoj notranji center skozi naše pečate, ki nam odpirajo vrata v nov svet, v novo zemljo, kot jo mnogi imenujejo.

Na tej poti moramo najprej objeti dejstvo, da nikoli nismo imeli moči. Da smo za stvari, ki so se nam dogajale krivili druge. Prevzeti moramo odgovornost za svoje življenje in predvsem biti iskreni sami s seboj. Morda prvič v našem življenju, kajti v tem, da resnico, ki jo intuitivno zaznamo prikrojimo svojim potrebam smo mojstri. Zato vas vabim, da spoznajte sile, ki ustvarjajo vašo realnost. Ne še eno metodo kako kopičiti še več stvari v svojem življenju in ustvarjati še več teže. Tokrat gremo težo z nas samih opuščati, jo predajati božanskemu v nas.

Spustili se bomo v mistično, kjer bomo ponovno spoznali svojo svetost in božanskost. Spoznali bomo to, po čemer večina hrepeni , vsaj iz svoje izkušnje lahko govorim - svetost moje biti, tega kar jaz sem v resnici.
JAZ SEM, KI SEM - BOŽANSKI.

In tega morda niste vedeli, tako kot sem se jaz v nevednosti spustila v božanskost. Božanskost te vedno vodi v transformacijo, v tisto temeljno, globoko notranjo preobrazbo. Zato DIVINE.SI.

Bodite v cvetju!

Odprite svoje srce

2010-02-04T11:54:00.001+01:00

V času v katerem živimo v resnici nimamo prav veliko izbire. Kaj izbirate v svojem vsakdanjem življenju strah ali ljubezen?

Dejstvo je, da je Zemlja ogromno ogledalo, ki nam odseva to, kar se dogaja v človeških bitjih. Zemlja se duši v strupih. In pogosto se ne zavedamo, da največjo zastrupljenost ne ustvarjajo smeti in izpuhi, temveč naša čustva, predvsem človeška jeza. Mnogi ste me slišali govoriti o tem, da zemljin prebavni sistem enostavno ne more predelovati vseh smeti, ki jih ustvarjamo in nam jih zato vrača nazaj v obliki sevanj iz zemljinih mrež.

Ljudje smo energetska bitja in naša čustva ustvarjajo kolektivno silo, ki jo širimo. Ne le da oddajamo kaos in strah, temveč tudi jezo. Jeza je vedno povezana s tem, za kar vemo, da smo bili prikrajšani globoko v sebi.

Energija na planetu se dviga, to lahko interpretiramo tudi tako, da se zavest poglablja in blokade v vašem fizičnem, mentalnem, čutvenem in duhovnem telesu so ojačane. Neizražena čustva in ideje ustvarjajo blokade v pretoku energije skozi vaša telesa. Namen tega povečanega energetskega pretoka je, da vas poveže v vas samih, s samim seboj. Temu procesu pomagate, če sprejmete odgovornost za to, kdo ste. In če se temu upirate vas čaka težko popotovanje, kajti s tem, ko energija postaja vedno intenzivnejša, se vse pogosteje manifestirajo izzivi, ki naj bi nas naučili odgovornosti in jasnosti.

Ko se vedno bolj razkriva vaša prava narava, se razkrivajo tudi drame, ki so vas ujele. Priložnost imate, da jih razumete. Drame se sproščajo iz celičnega spomina, gre za vzorce, ki so vas zvesto vodili v situacije, ki jih niste razrešili in ki jim niste odpustili. Naj vas spomnim, da gre za drame, ki jih sami režirate, ste scenaristi in glavni igralci, hkrati pa vanje vabite soigralce, ki vam lahko najodličneje odigrajo tisto, kar ste pripravili sami zase. In če ste končno naveličani scenarija, naj vas spomnim, da ga sami pišete! Čas je, da opustite drame jeze, strahu in kaosa. Odprite svoje srce!

Sedaj je čas, da ponovno odprete vrata v svoje srce. Zato vas vabim na mistično popotovanje vase v samo srce egipčanske alkemije, na duhovno popotovanje skozi čakre Egipta. Egipt nosi v sebi mogočne kode božanske moške energije in skozi 4-dnevni seminar Odpri svoje srce skozi zvok bomo v samem okostju starodavnih templjev prebudili informacije, ki so potrebne in pomembne za naše prebujenje in odpiranje srca z zaupanjem. Informacija, je shranjena v kamnih in v kosteh. Rdeče krvničke nastajajo v kostnem mozgu globoko v kosteh in ko ponovno naravnamo svoje kosti, to prinese spremembo v celotno telo. Ponovno naravnane kosti očistijo kri in s tem prenašajo informacije, notranje skrivnosti naše identitete. Oblika komunikacije, ki vas najhitreje osvobodi vaših tradicionalnih interpretacij, je toniranje. Gre za proces pri katerem dovolite zvoku, da se premakne skozi vas in na vas igra kot na instrument. Toniranje je ključ za odpiranje starodavnih knjižnic v vaši biologiji. Hitreje kot karkoli drugega na plano prinese travme in drame, ki jih morate ozavestiti, objeti in sprejeti. Hkrati pa nam pomaga odpirati starodavna vrata znanju, ki ga nosimo v sebi. To kar toniranje naredi je, da spremeni percepcijo.

Skozi štiridnevni seminarse bomo podali na popotovanje globoko v svojo notranjost, kjer bomo stopili v sveti tempelj v svojem srcu. Pogledali bomo fiziologijo, ki stoji za tem izjemnim orodjem, vpliv zvoka na živčni sistem in naše možgane. Hkrati pa bomo potovali skozi svoje energetske centre in skozi zdravljenje z zvokom odkrivali sami sebe. Seminar je navdahnilo moje izobraževanje s Tomom Kenyonom, ki ga neizmerno spoštujem in sem mu hvaležna za vso zananje in humor, ki ga je delil z menoj. Hatorjanci in cel egipčanski panteon bogov in boginj bo z nami in skozi 7 dni, ki jih bomo skupaj preživeli ob Rdečem morju, se bomo premaknili skozi glavne notranjo poroko med Hathor in Horusom, tisti, ki boste ostali vseh 14 dni in z nami nadaljevali popotovanje po Nilu, pa boste izkusili tudi drugi dve notranji poroki med Sekhmet ter Ptahom in na koncu Isis in Osirisom. Naše sedem dnevno druženje bomo zaključili na privatnem vstopu v veliko piramido, kjer bomo imeli zdravljenje z zvokom v kraljevi dvorani. Iz izkušenje preteklih popotvanj lahko rečem le, da je izjemno.

Veselim se ponovnega povezovanja z devo Egipta in morskimi prijatelji Rdečega morja v vaši božanski družbi.

Lahko se odločite za 7 dnevno popotovanje s seminarjem ali za celotno 14 dnevno popotovanje DivineJourney Noura 2010 od 24.4.2010 do 8.5.2010.
Vabljeni sami ali v družbi vaše družine ali prijateljev.

Arhetip zdravitelja

2010-01-21T12:04:00.000+01:00

Arhetip zdravitelja je verjetno eden najbolj "nevarnih" arhetipov, še posebej v sedanjem času. Vsi tisti, ki želite delati z ljudmi in z njimi deliti svojo strast zdravljenja, se prej ali slej srečate z njim. Arhetip zdravitelja se manifestira kot strast, da služite drugim v obliki popravljanja telesa, uma in duha. Izraža se skozi različne kanale, ne le na načine, ki jih klasično povezujemo s tem kaj lahko "naredimo" in ga lahko najdemo na vseh področjih življenja. Gre za sposobnost asistiranja ljudem v transformiranju njihove bolečine skozi proces zdravljenja. Kje je torej nevarnost? Zelo pogosto se ljudem zgodi, da pozabijo nase in pregorijo. In pozabijo na to, da je "NE" čisto kompleten stavek.

Zakaj želite biti zdravitelj? V zadnjem desetletju je term "zdravitelj" postal velik. Gre za trend, da je "cool", če si zdravitelj. Pomembno je pogledati, kaj je motivacijska sila zaradi katere ste zdravitelj. Gre za to da želite biti po tem prepoznani ali resnično želite z ljudmi deliti svoje darove? Vaša osebnost se vplete v to. In pomembno je pogledati vase.

Mi smo tisti, ki spreminjamo svoje življenje. Ne pustite se zavesti sirenam globokih morja v vas samih. Ko stopite v svet arhetipov, se morate zavedati, da so precej večji od življenja, imajo moč in potenco, ki presega vaš jaz. Nikoli ne dovolite, da arhetip prevzame vaše življenje. Vi ste tisti, ki živite svoje življenje, ne živite življenja arhetipa. Zato globoko vdihnite in si recite, da ste večji od tega, kar prihaja skozi vas. Arhetip prihaja od znotraj in je informacija. Včasih najboljša informacija prihaja skozi vsebino, ki vam ni všeč in skozi njo se boste morali pregristi. To boste morali prebaviti. Pomembno je, da se soočite s stvarmi v sebi, s svojim "sranjem", ki ga nočete videti. Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!

In eden izmed najbolj zanimivih aspektov arhetipa zdravitelja je mit, da je zdravljenje služenje družbi in zato ne morete zaslužiti za svoje preživetje z zdravljenjem. Ta mit živi v ljudeh in na kolektivnem nivoju. Včasih ga ne prepoznate v sebi in vendar je pomembno da te mite razkrijete saj na ta način dobite nazaj energijo, ki ste jo investirali v prepričanje in mit.
Zato se vprašajte:

- "Kakšna so moja prepirčanja v povezavi s tem, da zaračunam za svoje usluge?" in "Kaj verjamem v zvezi z višino prihodka, ki ga lahko zaslužim?" Zapišite odgovore.

- Poslušajte se, kaj pripovedujete o denarju tako v osebnih kot poslovnih krogih. Zapišite si.

- Opazujte svoje občutke v povezavi z denarjem. Kako se počutite, ko ljudem poveste koliko računate za svoje usluge? Kaj čutite, ko razmišljate o finančnih obveznostih svojega posla? Zapišite občutke.

- Poglejte kako se obnašate finančno. Kako delate z denarjem v svoji praksi? Ali imate finančne cilje za svojo prakso? Če jih imate, kaj vam bo pomagalo da to dosežete?

Kako transformirati senčni arhetip zdravitelja?

Zavedanje je nedvomno prvi korak v zdravljenju senc vaših arhetipov. Nekaj korakov, ki vam lahko pomagajo:

- Vaša namera naj bo, da pozdravite ta vzorec v vas samih. Blagoslovite sebe v vseh situacijah, ko ste se počutili slabo zaradi denarja v povezavi z vašo prakso zdravljenja.

- Poiščite vzorce, travme, ki so povezane z zdraviteljem in mitom o neprimernosti sprejemanja denarja. Soočite se s tem in to objemite, sprejmite!

- Izberite drugače kot je bila pretekla rutina! Začnite se obnašati kot nekdo, ki je uspešen in ima obilen pritok denarja skozi svojo prakso.

Temna noč moje duše

2010-01-19T19:58:00.000+01:00

Temna noč duše se začne takrat, ko v svoji zavestni ali nezavedni molitvi izrazite nekaj takega:"Hočem biti eno z vsem, kar je." Takrat se začnete odklapljati od vsega, kar ti je bilo poznano, odklopite se od zaščite, ki vam jo nudi vaše "pleme" ali družina. Nočete več posrednika med seboj in virom, hočete biti eno z vsem, kar je.

Kar radi pozabimo je, da v tem svojem iskanju povezanosti z božanskim moramo odstaniti vse "iluzije" na vseh nivojih, tako fizičnem, kot čustvenem in psihološkem. In podamo se na popotovanje skozi faze ločitve od plemenskega ali skupnega uma. To je edini način, da vzpostavimo popolnoma zavestno vez z božanskim.

Temna noč moje duše nastopi, ko se čutite izgubljeno, neprizemljeno in zapuščeno. Mnogi predvidevajo in se ob tem motijo, da je temna noč duše, depresija ali da nastopi v našem življenju po intenzivni čustveni krizi, kot je npr. ločitev. Vendar se prepogosto dogaja, da temna noč duše pravzaprav nastopi takrat, ko je oseba najbolj srečna in zadovoljna. Nenavadno?

Niti ne, saj gre običajno za zelo izjemen čas, ki ni nujno katastrofalen, ponudi pa priložnosti, da slišite glas svojega notranjega vodstva. Pogosto vas vodi v to, da si vzamete več časa zase, da berete, meditirate, bolj cenite tudi svoje fizično telo kar vodi v vegetarijanstvo ali v potrebo po več gibanja. Hkrati s tem pa pričakujete neko nagrado. Ljudje imamo eno zelo zanimivo lastnost in sicer smo mnenja, da če živimo zdravo, če smo dobri, bi nas za to nekdo moral nagraditi, vsaj nekaj dobrega bi se nam moralo dogajati. Ker se to ne zgodi to pogosto vodi v zlom konceptov in prepričanj v povezavi z božanskim, ki vedno vključuje tudi vaša "neizgovorjena" pričakovanja do božanskega.

Kriza se pogosto začne z zavedanjem pomanjkanja pomena in namena. Lahko čutite neko globoko hrepenenje, ki ga ne morejo zadovoljiti zunanje, materialne stvari. Gre za duhovno krizo, ko čutite, da se nekaj v vas poskuša prebuditi, vendar ne veste za kaj gre.
Drug simptom so nenavadni strahovi, ki so povezani z izgubo svoje lastne identitete ali jaza. In tretji simptom je potreba po vdanosti, predanosti nečemu večjemu od sebe. Gre za potrebo po povezanosti z virom, z vsem kar je.
Razlika med depresijo in duhovno krizo je v tem, da oseba nima motivacije, da bi za trenutno stanje krivila kogarkoli zunaj sebe. Namesto tega, se ljudje, ki vstopijo v krizo imenovano temna noč duše zavedajo, da je izvor krize v njih samih.

Pomembno je, da v taki situaciji poiščete pomoč nekoga, ki vam bo pomagal, da se soočite z globokimi psihološkimi izzivi na nivoju vaše duše. Gre za soočenje s temnimi aspekti vas samih in priznanje, to da se z njimi soočite in jih objamete vam bo pomagalo iz krize. Tisto, kar je pomagalo meni je bila hvaležnost in blagoslavljanje, je pa res, da je bilo to možno šele, ko sem dojela nekaj stvari o sebi in sem se že začela premikati iz največje teme. Morda ni zanemarljivo omeniti, da je bolezen pogosto katalizator duhovne preobrazbe. Dejstvo je, da se boste morali soočiti z "lažnimi" bogovi. To kar boste na svoji poti skozi temo potrebovali pa je vera, molitve in če se le da, nekoga, ki vas bo razumel, ki bo vedel čez kaj greste in vam bo v tem prehodu v podporo. Pomembno je vedeti, da se s tem aspektom slej ko prej srečajo vsi ljudje, ki so na poti samo-spoznavanja, saj le skozi to, da prepoznamo in se soočimo s svojimi sencami rastemo.

Zato lahko zelo optimistično rečem, ne skrbite - tudi to bo minilo!

Ko se prebudiš in poustvariš sebe

2010-01-05T21:19:00.000+01:00

Iz ničnosti in prazničnosti se rojeva nešteto možnosti in po dvo-tedenskem "kuhanju" sem skuhala in nakuhala novo poglavje v svojem delu.

Vsi tisti, ki ste bili z menoj na RPT 1, pa 2 in 3 ste morda isto opažali pri sebi, meni pa se je posvetilo zelo na hitro... kam je šla vsa mističnost in svetost? Pri potapljanju v svojo biologijo, v globine celice in fantazijsko realnost možganov, sem pozabila na velik del sebe. Vseskozi sem vedela da nekaj manjka, ni pa mi bilo jasno, kaj. In ko sem po nekaj mesecih dela na travmah obstala prazna, nisem prav vedela kam naprej. In moje božansko vodstvom me je peljalo za roke v novo stvarjenje.
Skozi stvarjenje unikatne božanske zavesti, duše, nadduše, skozi izbire dobrega in zla vse do posnemavanja, kopiranja čustev svojih staršev, lupine ega in vseh ostalih konceptov vse do lažnih identitet in arhetipov. Noro popotovanje, ki je rodilo nadaljevanje prvega in drugega dela RPT, seminar Matrica človeškega duha.

Trije dnevi vam bodo dali mnoge odgovore na vprašanja o prejšnjih življenjih in kako vplivajo na nas v tem tukaj in sedaj.
Kako izbiramo svoje preizkušnje in svojo misijo, ter vse o duhovnih temah kot je kraja duše in vračanje delčkov duše, o višjem jazu in travmah naše duše. Skratka vse tisto, kar v RPT modul 1 in 2 niste izvedeli, boste izvedeli v tem seminarju. Pogovarjali se bomo o veliki matični celici, ter kako lahko duhovna zdravljenja razložimo skozi zemljevid velike matične celice. Dejstvo je, da biologija in duhovni aspekt nas samih nista ločena, sta eno in se srečujeta in povezujeta skozi naše telo.
Govorili bomo o zavesti in o modelu trojnih možganih, katerim bomo dodali še šest drugih in zdravljenju konceptov, ki smo jih dobili s strani očeta in matere. Več o RAS-u in o saboterju, prostituki in žrtvi - naših preživetvenih arhetipih.

Seminar je nadgradnja in za udeležbo je potrebno opravili RPT modul 1 in 2.

DivineAwakening predstavlja nov seminar Matrica človeškega duha v marcu 2010. Vsi udeleženci dobijo posebno darilo esenco Divine Awakening, ki jo je za nas "scoprala" Dunja.

Praz(nič)nost

2009-12-28T11:58:00.000+01:00

Se tudi vam dogaja, da se počutite ob koncu prvega desetletja novega stoletja nekako prazni? Prav nenavaden je občutek, ko ni ničesar. Ni preteklosti, ker si jo preobrazil in ker preteklost drži v raznovesju prihodnost, ni nobenih pričakovanj za prihodnost. Nenavadno.

Biti v praznini te lahko spravi ob orientacijo ali ti celo vlije strah, kaj pa sedaj, kam naprej? Ničesar se ne moreš oprijeti, nobenega pravega občutka za smer ni, ni nobenega namiga v zvezi z izbirami in možnostmi, ki jih prinaša prihodnost. In vendar je to prazno polje polje neskončnih možnosti. Kot pravi moj višji jaz sedaj nimaš druge izbire kot da samo si, si v sedanjosti, v tem trenutku, ki ni v domeni ega. Vaš ego nadzoruje preteklost in prihodnost, vaše strahove in pričakovanja, ne nadzoruje pa tega trenutka v katerem se rojevajo nove sanje. Dovolite si, da padete v tišino trenutka, v verzeli med besedami, v trenutek čarobnosti, iz katerega se rojevata vdih in izdih. Kajti kot pravi Osho: "Cenite vsak prazen trenutek tega doživetja. Rojeva se nekaj svetega!"

In tako sem v praznini, v prazničnosti. Vsako leto sem v tem času odpuščala vse kar je bilo povezano s preteklim letom in manifestirala novo. Letos pa sem dobila zelo zanimiv odgovor višjega jaza na vprašanje zakaj nimam potrebe po tem, da bi karkoli počela: "Vedno ko delaš načrte za prihodnost, izhajaš iz tega kar trenutno nimaš, iz pomanjkanja v tem trenutku. Ko pozdraviš preteklost tudi prihodnost izgubi svojo vlogo v smislu manifestacije. Takrat se zaveš, da ustvarjaš v tem trenutku tukaj in sedaj s tem kar si."
Zato vsem tistim, ki čutite podobno kot jaz svetujem, da ste... božanski, srečni, radostni, ljubeči, ljubljeni in predvsem neizmerno obdarjeni in bogati.

V letu 2010 vam želim DA STE ... BOŽANSKI.

DIVINE.SI

Divine Lovers

2009-11-19T21:45:00.000+01:00

Kot je običaj med ljudmi, ki so si blizu "duhovno", smo v zadnjem tednu s skupnimi močmi povezovali temo in svetlobo. Dunja je za nas scoprala novo esenco. Imeli smo seminar o medsebojnih odnosih in vmes sem se soočala s svojimi velikimi sencami na temo medsebojnih odnosov, ki me uspešno preganjajo že kakšen mesec.

Šamani govorijo o zalezovanju senc kot obliki lova. V resnici ne gre za lov, gre bolj za pripravljenost biti na pravem mestu ob pravem času in ko senca švigne mimo tebe, da si jo upaš ustaviti, jo prepoznati, se v njej ogledati, jo objeti in ji dovoliti njen obstoj ... brez obsojanj.

Moja velika preizkušnja je poroka. Tradicionalno gledano gre za vezavo v dobrem in slabem in s tem ni nič narobe, če ne sede z njo skupaj še kakšna zanimiva asociacija kot v mojem primeru korist. Skozi mojo perspektivo in zgodbo mojih prednikov je poroka opravljena zaradi koristi. In ker je koristoljubje zanimiva zadeva, utegne z njo sesti tudi izkoriščanost. In ker se zelo dobro razumeta, utegnete prodati tisto kar vam je najbolj sveto. V mojem primeru brezpogojno prepoznavanje božanskega v meni sami. Gre za zgodbo mojega življenja, ki jo z vami delim iz zelo preprostega razloga, ker utegne biti zgodba mnogih.

Ko sem na seminarju začela s kupovanjem ljubezni si nisem mislila, da me bo zgodba pripeljala cel krog do lastne vrednosti. Še manj pa, da ima to kakršnokoli vezo s poroko. Pa naj bom bolj jasna, gre za notranjo poroko med svetim moškim in ženskim delom v nas samih, ki se lahko odslika tudi kot zunanja poroka.

Saj veste, da so vsi naši odnosi zgolj in samo ogledala nas samih. In neizmerno hvaležna sem vsem vam, ki ste taka božanska ogledala meni. Moja brezmejna hvaležnost gre mojemu izbrancu, ki mi s tako požrtvovalnostjo in neizmerno potrpežljivostjo drži vsa tista ogledala, ki jih nočem videti. In ki po vseh mojih zanikanjih še vedno vztaja z menoj in me od nekdaj vidi kot božansko. Z njegovimi besedami od nekdaj ve, da sem božanska in ves čas le čaka, da se kot taka prepoznam tudi sama.

Končno lahko vidim lesk diamanta v sebi, mojo božanskost, ko v svoji nepopolnosti prepoznavam popolnost, jo objemam in se pomirjam z njo. Vedite, da ste božanski, da je v vas taisti diamant, ki čaka na izurjeno roko in prava orodja s pomočjo katerih boste iz kamna, ki ga vidite danes odstranili nekaj materiala, ki bo razkril lepoto diamanta, ki je vedno bil in vedno bo tam. In ne pozabite, najlepše diamante brusijo le najboljši in najbolj izurjeni mojstri, ki premorejo potrpežljivost, zmožnost videti veličastnost, spoštujejo lepoto, ki leži znotraj, so skromni in prijazni do sebe, iskreni, velikodušni in predvsem znajo odpuščati.

In kot pravi Dunja "You need two to tango." zato dragi moji se razvajajte, dovolite božanskim ljubimcem, da vas odanejo v svoj plašč brezpogojnega prepoznavanja božanskega v sebi. In če je to mogoče, objemite tistega, ki pleše z vami skozi to življenje lepote in ljubezni, svetlobe in teme. In predvsem to najprej storite v samemu sebi!

DIVINE.SI

Čarovnija medsebojnih odnosov

2009-10-23T10:53:00.000+02:00

Odnosi so ena izmed tistih stvari, ki se ji ne moremo izogniti.
Vedno smo v odnosu z nekom. Tudi če smo odmaknjeni v hribih in živimo sami s seboj smo v odnosu, sami s seboj. V resnici so vsi odnosi zgolj in samo odsevi nas samih. Vsi ljudje s katerimi smo v odnosu nam držijo ogledala, v katerih si lahko bolje ogledamo sebe. V resnici je takih ogledal sedem in vsako nam bolj v globino v skladu z dvigom zavesti in v povezavi z energetskimi centri, ki jim pravimo tudi čakre kaže sedem nivojev odnosa.

Moje zavedanje pomembnosti odnosov je prišlo kmalu po tem, ko sem šla čez prvo fazo odnosa, ki mu pravimo tudi zaljubljenost. Mnogo ljudi ne ve, da se tudi odnos, tako kot mnogo drugih stvari v življenju razvija in da gremo v odnosih skozi različne razvojne faze. Ne bi si upala trditi, da so časovno pogojene, ker sem v praksi pogosto opazovala zelo hitre in na drugi strani neizmarno počasne prehode iz ene v drugo fazo. Še ena od stvari, ki jih moram poudariti takoj na začetku je, da imam v mislih, ko govorim o odnosih, vse odnose in ne le partnerskega. Dejstvo je sicer, da je partner tisti, ki nam najbolj živo odslika naše največje strahove in bolečine, takoj za njim mu sledijo otroci in naši starši. In vendar lahko iste principe najdemo tudi v poslovnih odnosih.

Prva faza je v intimnih odnosih faza zaljubljenosti ali faza čistega potenciala. V tem obdobju smo v devetih nebesih, vse je krasno in lepo. Dejstvo je, da če je odnos vzajemen in sta zaljubljena oba plavata v polju čiste možnosti in potenciala, ko drug v drugem vidita samo lepe stvari, svojo božansko bit. Vendar se slej ko prej zgodi pristanek na zemlji, kot sem ga poimenovala sama, ko se partnerja neko jutro zbudita v popolnoma drugem svetu, pogosto poročena in s kupom obveznosti in stvari, ki jih prej ni bilo na obzorju. Takrat ljudje pogosto rečejo drug drugemu, da se ne poznajo in da jih partner sploh ne razume. Tako imenovane nenapisane sezname želja, ki jih je partner v prvi fazi izpolnjeval brez da bi mu karkoli povedali, začnemo uporabljati v svoji bitki za moč. "Kako si lahko tak, če veš, da imam rad-a to in to?" je pogost očitek v takih situacijah. Vendar partner v resnici ne ve kaj nam je všeč, če mu tega ne povemo. Ker drug drugemu držimo ogledalo običajno oseba drugi dela tisto, kar si želi, da bi le-ta počel njej. In tako se začne zmeda, ki se sprevrže v bitko za moč, kdo bo koga. In v tem smo pravi mojstri. Če ti meni ne daš tega, potem jaz tebi ne dam tega, kar vem, da si želiš. Če me ti raniš, te bom jaz nazaj. Ponavadi ta boj poteka na nezavedni ravni. Na zunaj je vse skupaj videti kot bojišče kjer so kreganje, nerazumevanje, bolečina, občutki izdanosti in prizadetosti, jeza in bes v nenehnem preigravanju. Enkrat začne eden in drugič drugi.

Po mojih opažanjih velika večina ljudi preživi svoje življenje na bojišču. Ko zapustijo enega, si običajno ustvarijo drugega. Dejstvo je, da v tej fazi odnosi na površje potegnejo vse naše skrite bolečine, vse tisto kar smo potlačili v sebi, jezo in strahove. Moje zavedanje je bilo vseskozi, da gre zame, vendar sem se šele pred kratkim v vsej globini zavedanja skozi vseh sedem nivojev zavedla resnice tega z velikim R. Dejstvo je, da si vse delamo sami sebi in to iz preprostega razloga, da spoznamo SEBE. In v tem svetu dvojnosti se spoznavamo skozi svojo luč in skozi svojo temo. Zato da se v polnosti lahko sprejmemo moramo spoznati, sprejeti, objeti in se pomiriti z vsemi aspekti v sebi. In najprej moramo pozdraviti vse bolnike, osvoboditi vse jetnike v sebi.

Odnosi so naši templji. V njih lahko spoznavamo in izmojstrimo svoje občutke na isti način, kot so to pred 3.500 leti počeli v egipčanski civilizaciji. Le da nimamo tega luksuza, da bi v izoliranem templju preživeli leta v izkušanju enega čustva. V našem templju ljubezni, ki mu pravimo tudi zakon, izkušamo mnoge občutke in tako vstopamo v mnoge templje in to v zelo kratkem času. Vprašanje, ki se zastavlja kar samo od sebe je, "ALI SE DOVOLJ LJUBIMO, DA LAHKO PREPOZNAMO POPOLNOST V NEPOPOLNOSTI, JO OBJAMEMO IN LJUBIMO, V SEBI?"

Naloga tega tisočletja, ki stoji pred vsemi nami je ČLOVEK, SPOZNAJ SEBE. In orodje, ki smo ga dobili v roke, da to naredimo so naši odnosi. Zato je bistveno vprašanje za vas v tem trenutku: "KAJ BOSTE STORILI S PRINAŠALCEM SPOROČILA?" Boste osebo, ki vam je dvignila ogledalo in v njem pokazala vas same ustrelili na mestu, jo prizadeli ali se ji boste zahvalili za to, da vam je pokazala del vas, ki ga dosedaj niste želeli videti?

Ravno zaradi vsega tega mi je šamanizem tako blizu. Že pri Castanedi smo brali, da je največji mučitelj vedno vaš največji učitelj. In Don Miguel Ruiz se poglobi še v večje globine.

In iz vsega tega, iz mojih 16 letnih osebnih izkušenj in izkušenj mojih klientov se je rodil nov seminar, ki nam bo pomagal odkriti in pozdraviti naše največje rane v povezavi z odnosi. Moje zadnje vprašanje pa je: "ALI STE PRIPRAVLJENI VIDETI SEBE?"

Duhovna alkimija

2009-10-02T12:31:00.000+02:00

Pogosto sem se spraševala zakaj vedno znova, ne glede na to, kam zaidem pridem nazaj k temi, ki me hkrati odbija in privlači.
Na svojem zadnjem potovanju v London, prav zanimivo, da v London in ne recimo v Egipt :) , sem ugotovila kaj v bistvu duhovna alkimija sploh je. Popotovanje v mojo notranjost me je peljalo okrog sveta v Indijo, pa na Bali, v Grčijo in Egipt, na Havaje in v Kalifornijo. Vendar v resnici nisem hotela videti in ta upor me je pripeljal tako daleč, da je tudi moj fizični vid sploh v zadnjih letih zelo pešal. Moje veliko vprašanje se je glasilo; kaj nočem videti?

Seveda vem, da so vsi odgovori v meni, toda kaj narediš, če te je strah videti kaj je zadaj, če meniš, da je bolj varno, da ne vidiš, kot da bi bil razočaran, prizadet in ranjen v samo bistvo svoje duše?
Dobro vprašanje.

Duhovna alkimija je sestavljena iz treh zelo pomembnih delov, ki so enaki tradicionalni alkimiji; posode, elementa, ki ga želiš transformirati in energije potrebne za izvedbo transformacije. Egipčanska alkimija govori o razumevanju zavesti in zavedanju, to so bile glavne teme svetih šol misterijev. Egipčanska visoka alkimija je pot osebne transformacije in razsvetljenja. Vendar, da bi lahko razsvetljenje dosegli, moramo najprej svojo notranjo nesnago, žlindro čustvenih stanj, v tradicionalni alkimiji svinca, spremeniti v očiščeno zlato.
Svinec je tisto, kar nas teži, nas drži nazaj in nam onemogoča, da bi BILI to kar smo in živeli v sedanjosti.

V tradicionalni alkimiji potrebujemo snov, posodo in energijo. Npr, če si želimo narediti čaj, potrebujemo posodo, ki drži vodo in ogenj, da vodo segrejemo. Alkemično vodo spremenimo v paro in s čajnimi lističi ustvarimo zdravljenje, ki ga imenujemo tudi aromaterapija.

V duhovni alkimiji je naša posoda zavedanje, snov za transformacijo so ovire naše zavesti kot so čustvena, psihološka in duhovna prepričanja, vibracije, ki nam onemogočajo biti tukaj in sedaj. Gorivo pa je povišano stanje zavesti. Ko npr. prepoznamo čustva, občutke ranjenosti , prizadetosti, ki nam ne služijo več in jih prinesemo v svoje zavedanje, prinesemo ogenj transformacijske zavesti, da nam asistira in transformira naše rane.

Zame je RPT ista stvar. Omogoči nam, da v svojo posodo zavedanja postavimo snov, ki jo želimo transformirati in da z energijo naše biti vse skupaj transformiramo.
Neskončno sem srečna, ker se mi mozaik mojega popotovanja okoli sveta in vase združuje in povezuje v Eno in edino BItje JAZ SEM,KAR SEM ... božanska.

Kaj leži v dolini Šentflorjanski?

2009-09-17T08:35:00.000+02:00

Včasih se moramo spustiti globoko v svoje doline in jame, da iz njih potegnemo ves 'gnoj', ki se je nabral v njih ne le za časa našega življenja, temveč tudi po liniji naših prednikov in na kolektivnem nivoju zavesti.

Počasi dojemam zakaj mi je v zadnjem času vse lažje in lažje. V čem je resničen pomen travm in vsega s čimer se ukvarjam v zadnjem času.
Referenčne točke ali asociacije, eni jim pravijo tudi sidra, v nas držijo mnogo stvari, za katere raje ne bi vedeli in ko se vam zgodi, da vas popade histeričen smeh ali jok zagotovo želite nekaj skriti in preusmeriti pozornost drugam. Pa ne pred drugimi, temveč pred seboj.

Dejstvo je, da smo ljudje postali mojstri v skrivanju sami pred seboj in naj bo še tako žalostno, navkljub zavedanju to počnemo vsak dan znova in znova. In ko pogledamo na vse skupaj iz stališča biologije, je logično, ker je boleče. In ljudje ne maramo bolečine, ne fizične še manj pa čustvene.

Gre za primer iz resničnega življenja: Otrok pride domov iz šole srečen. Smeji se in tako kot vsi otroci izraža svojo srečo. Vendar njegov pijani oče otrokov smeh vidi in si ga razloži kot dokaz otrokove nagajivosti. Zato otroka fizično zlorabi oziroma ga natepe. Ta otrok poveže “srečo” s “kaznovanjem”. Če bi ga testirali za “vem, kako je čutiti srečo” bi mišice lahko testirale “ne” – to je zato, ker je testiranje mišic test za stres in nedvomno ima ta oseba ogromen stres okoli sreče. Če bi “dali učenje” tega občutka sreče, bi morda razjasnili njegovo razumevanje za to kaj sreča je, vendar njegova depresija ne bo izginila dokler ne bo prepoznal asociacije med srečo in kaznovanjem.

In takih asociacij imamo na tone. Da ljubezen boli. Da denar pokvari ljudi. Poglejte vase, tam so.

Vprašanje, ki ga pogosto slišim je, kakšna je razlika med tem kar delam sedaj in tem kar sem delala prej. Z eno besedo OSVOBODILA sem se.
To si lahko interpretirate kakor želite. Moja zgodba in moja sreča sta samo moji, kajti vsak ima svoj pomen, ki ga da neki stvari in če bi razložila svojo zgodbo bi si čisto vsak, ki bi jo bral vse skupaj zinterpretiral glede na svoje asociacije in svoje videnje stvari. Saj veste; življenje je brez pomena. In je brez pomena, da je brez pomena.

In če se vrnemo k naši zgodbi. Če bi vprašali očeta, iz naše zgodbe, kaj je mislil in kaj se gre, bi bil verjetno začuden, saj vendar ni nič takšnega, če zatreš nekoga, ki ti gre na živce in kali tvoj notranji mir. Dogodek bi zinterpretiral iz svojega mesta, skozi svoje pomene in asociacije, ki si jih je pridobil skozi svoje življenje. In verjetno se mu tudi v sanjah ne bi sanjalo o tem, da je ravnokar povzročil, da si otrok ne bo več upal biti srečen, tudi kasneje kot odrasel človek, s popolnoma svobodno voljo in možnostjo odločanja.

Vam je poznano?

Sleepless in Seattle

2009-09-08T15:44:00.000+02:00

Neverjetno kako so včasih naslovi filmov in pesmi primerni za opis tega kar se ti dogaja v življenju.

Sedim v Seattlu in opazujem jutro, kako se rojeva izza sivine oblakov, ki prekrivajo nebo. Manifestiram sonce, saj gremo danes v mesto, da si ogledamo Space Needlo, ki je tako znana iz filma, ki sem ga postavila za naslovno temo.

Zaključila sem enega najbolj zanimivih in transformativnih seminarjev s Tomom Kenyonom. Izjemen človek je in neskoncno zabaven. Njegova preprostost je skoraj nedoumljiva glede na vpliv njegovega dela in raziskav na svet znanosti in medicine. V 80-tih letih je v medicinskih krogih veljalo prepričanje, da zvok ne vpliva na biologijo cloveka in on je to s svojimi raziskavami ovrgel in spremenil skozi zdruzenje ABR (acoustic brain research).

Zvok ima neverjeten vpliv na celice, na neurone, na naso inteligenco, sposobnost pomnenja. Zvok skupaj z gibanjem ustvarja nove povezave v mozganih kar nas naredi bolj inteligentne, notranje povezane, saj se skozi zvok povezujeta obe polovici nasih mozganov. Zvok je portal stvarjenja.

Tom ima izjemen talent za podajanje medicinskih informacij na zabaven način in povezovanje medicinskih faktov z duhovnostjo, ki ji pravi woo-woo dežela. Nobenih 'new age' predvidevanj, vse je podprto z znanostjo.

Seminar je bil izjemna izkusnja, transformativna. In sposobnost zvoka, da te ponese v druge dimenzije casa in prostora neverjetna. Stala sem v Tibetu z menihi in pela, se potopila v globino egipčanskih piramid in pela, v rokah držala ves kozmos in pela, pela pesem ljubezni, negovanja, strasti in globokega občutka doma.

Ze odkar sem v Egiptu v templju v Dendari odprla usta in zapela vem, da je to del moje poti. Sedaj vem o zvoku in njegovem vplivu na nas se več in to bo del mojega repertoarja v delu z ljudmi.

Life sings to the DIVINE and DIVINE sings the song of Creation to Life.

P.S: In ura je 7.30, sonce se kaže skozi oblake. Sonce bo :)

Transformiraj svet skozi sebe - postani sprememba, ki jo želiš videti v svetu

2009-08-20T18:39:00.000+02:00

Samo I-dentiteta skozi Ho'oponopono (SITH) je nadgradnja Havajske metode reševanja problemov za odpuščanje spominov, ki jih izkušamo kot težave oz. probleme. SITH je razvila Morrnah Nalamaku Simeona, Havajska Kahuna Lapa'au. Zvezna država Havaji jo je leta 1983 proglasila za Živeči Zaklad (the Living Treasure).

Ko smo pripravljeni prevzeti 100% odgovornost za vse stvari in odpustiti, se prava in popolna stvar odvije sama od sebe. Ta nadgradnja procesa Ho'oponopono poda pristop "korak po korak" za doseganje miru, ravnovesja in novega pomena življenja skozi razumevanje svoje lastne I-dentitete.

Samo I-dentiteta skozi Ho'oponopono (SITH) pravi:

Svoje odnose in življenje upravljam glede na naslednje vpoglede:
1. Fizični univerzum predstavlja udejanjanje mojih misli
2. Če so moje misli rakave, ustvarijo rakavo fizično realnost
3. Če so moje misli popolne, ustvarijo fizično realnost polno ljubezni
4. Jaz sem 100% odgovoren za ustvarjanje mojega fizičnega univerzuma, kot je
5. Jaz sem 100% odgovoren za popravljanje rakastih misli, ki ustvarjajo bolno realnost
6. »Ne obstaja nekaj tam zunaj mene.« Vse obstaja kot misel v mojem umu in občutki v mojem telesu.

Osnove Ho'oponopono

Dejstvo je, da smo 100% odgovorni za vse težave drugih, ki pridejo med nas. Da smo lahko učinkoviti reševalci težav, moramo prevzeti 100% odgovornost za ustvarjeno problematično situacijo; kar pomeni, da moraš biti voljan videti, da je vir težave v napačnih mislih in njihovih občutkih in ne v 'drugi' osebi.

Praktik procesa Ho'oponopono ve, da so vsi s katerimi prihaja v stik in vse izkušnje v življenju, ki IZGLEDAJO kot da so ZUNAJ v okolici, v resnici NJIHOVO OGLEDALO. In ker je 100% odgovoren za sprožitev problema, ki se kaže kot 'zunaj' oziroma 'v drugem', mu to omogoči, da je 100% odgovoren za razrešitev tega problema. S pomočjo procesa Ho'oponopono oseba OČISTI svoja napačna prepričanja, ki jih ima o sebi ali o svetu nasploh skozi sebe in tako pozdravi SEBE popolnoma in skozi vse oblike časa in prostora. Tisto, kar je pri tem procesu zanimivo pa je to, da je simultan stranski učinek tega 'zdravljenja' ta, da je 'druga' oseba udeležena v sprožitvi problema, ki ima napačne misli (Odločitve, ki so jih sprejeli v povezavi z življenjem samim) in spremljajoče občutke ravno tako preobrazila svoje misli in občutke v čisto ljubezen in optimalno zdravje, kot rezultat tvojega dela na SEBI.

Kako sem se prvič srečala s to izjemno tehniko?

Dr. Ihaleakala Hew Len, metodo uporablja od leta 1982 in ima neverjetne uspehe pri zdravljenju in pomoči drugim ljudem. Dr. Len je poznan predvsem po tem, da je kot psiholog v enoti forenzikov za duševno bolne kriminalce na Havajih pozdravil svoje paciente brez, da bi se s komerkoli od njih osebno srečal. Z delom na sebi in razumevanjem samega sebe je dosegel, da so se vsi popolnoma pozdravili. Pri svojih pacientih doseže izjemno izboljšanje zdravstvenega in tudi čustvenega stanja.

In kako ta starodavna metoda Ho 'oponopono deluje? Ko dr. Len v svoje roke dobi pacientovo zdravstveno kartoteko, jo pregleda in se le preprosto miselno naravna in med branjem kartoteke večkrat na glas ali v svojih mislih ponovi: »Oprosti mi. Žal mi je. Rad te imam.«

Ho 'oponopono na kratko pomeni – ljubi samega sebe. Če želiš pomagati drugim ljudem, je potrebno, da najprej pomagaš sebi in prevzameš odgovornost za vse, kar se ti dogaja in to 100%.

V stik s Ho 'oponopono tehniko sem, po naključju prišla marca letos, ko sem našla članek o nenavadnem zdravljenju dr. Lena na spletni strani dr. Joe Vitala http://www.mrfire.com/article-archives/new-articles/worlds-most-unusual-therapist.html,. Tisto, kar je bilo presenetljivo, je bilo dejstvo, da sem v praktično istem času začela komunicirati s Simonom Rose-om, kjer sem za Ho 'oponopono slišala še drugič. In na seminarju RPT v Ameriki smo to metodo pogosto uporabili v praksi, ko smo neko neravnovesje v osebi preobrazili skozi sebe.

Starodavna šamanska metoda Ho 'oponopono je v svoji biti izražanje hvaležnosti in ljubezni za vse, kar pride v naše življenje.

Proces Ho'oponopono

1. V svoje misli vnesi kogarkoli, s katerim ne čutiš popolne povezanosti ali podpore
2. V svojem notranjem vidu ustvari podobo osebe pred seboj.
3. Predstavljaj si neskončen vir ljubezni iz vira, nad tvojo glavo (iz tvojega višjega jaza) in si dovoli, da ta energija steče skozi tvoje telo, ga napolni in bodi v srcu.
4. Sedaj osebi iskreno, z ljubeznijo in iz srca večkrat na glas ali v svojih mislih ponovi: »Oprosti mi. Žal mi je. Rad te imam.«
5. Ko imaš občutek, da je proces zaključen, pusti osebi da odide. Lahko prerežeš energetske vezi, če tako čutiš.
6. Naredi to z vsako osebo v svojem življenju, s katero nisi v popolnem sozvočju.

Besede, ki jih v procesu Ho'oponopono uporabljaš

Hvala
Žal mi je
Prosim odpusti mi
Rad te imam

Moje Božansko Bitje ... DIVINE.SI

2009-08-20T12:46:00.000+02:00

Enost – kaj je to?

Enost je kot tiho, prazno stanje duha, kjer ne obstaja NIČ. To mesto nam je po eni strani zelo tuje, po drugi strani pa hrepenimo po njem. Večina vzhodnih duhovnih praks vas pelje v Enost in to je odlično mesto za meditacijo, zato da se spočijete. Po drugi strani pa je stanje Bivanja, tvojega Božanskega Bitja tisto iz katerega manifestiramo oz. kreiramo.

Torej kakšna je razlika med Enostjo in Bivanjem?

Glede na učenja Soleire Green je razlika med njima izjemno velika in pomembna. Enost pomeni biti ENO in Bitje pomeni biti VSE. Tisti, ki iščejo Enost so umirjeni, sočutni in z lahkoto sprejemajo stvari. Gre za meditativno stanje z mirom in občutkom Enosti. Ko pa se premakneš v stanje Bitja, si vir vsega, si strasten, super kreativen, imaš ogromno energije in preobražaš sebe in skozi sebe tudi svet, ki te obdaja. Si VSE kar je.

Razlika je subtilna, saj je Enost del Vsega. Dejstvo pa je, da sta oba koncepta povezana z nedelovanjem in obstojem, ko samo SI. Ko ne deluješ navzven. In to je tisto, kar je našim čutom zelo tuje. Zato naš um takoj, ko opazi, da ni ničesar nekaj ustvari. Tako pridrvijo naši stari strahovi in ideje in zapolnijo ta prazen prostor in nam tako dajo lažen občutek, da mi nadzorujemo svet okoli sebe. Dejstvo je, da čutimo, da imamo stvari bolj pod kontrolo, ko smo ločeni, kot takrat, ko smo Eno ali Vse. In seveda s tem, ko želimo imeti večji nadzor ustvarjamo še večjo ločenost. In nadzor ali kontrola je pogosto tista iluzija, ki se je oklepamo kot rešilne bilke tudi takrat, ko smo trdno odločeni, da smo Eno. Večino življenja smo preživeli z vedenjem, da ni !«dobro«, če si dovoliš, da izgubiš kontrolo in tako se zelo trudiš ohranjati nadzor nad svojim življenjem vsaj tisto pikico kolikor lahko. In tukaj je zanka, kajti s tem se ohranjaš v majhnem Jazu in ločen od Vsega kar je. S tem ko nadziraš vse kar te obdaja ne dovoliš ničemur novemu, da se ustvari.

Za mnoge je strah pred izgubo kontrole prevelik, da bi si dovolili zlitje z Enostjo in kreiranje iz stanja Bitja. Vprašanje je, ali lahko dovoliš sebi biti del Vsega kar je brez omejitev, brez definicij in brez lastne identitete? To da se vedno znova vračaš k starim znanim vzorcem, ki so ti toliko časa služili je način, kako se mojstrsko ločuješ in ne dovoliš novim priložnostim, da vstopijo v tvoje življenje. Kajti nove priložnosti prihajajo iz neznanega. In nikakršne kontrole nimate nad neznanim. In to je strašljivo. Izbira, ki leži pred vami je; ostati ujet v svoji »realnosti«, v zgodbi svojega življenja ali izbrati premik izven meja moje trenutne realnosti.

In kakšna je vaša izbira?

Moja je, da samo sem, JAZ sem, ki sem, JAZ. To je zame edini način

Polje Enosti je sočutje, je izbira, da sprejmeš kreacije vseh kot to kar so, kreacije drugih. Največja izbira, ki jo moramo sprejeti je, da dovolimo ljudem okoli sebe, da so to kar so, brez želje, da bi jih spremenili ali želje, da bi se morali spremeniti. In da dovolimo ljudem, da imajo vse kar si želijo imeti. In da jim dovolimo, da spremenijo tisto, kar želijo spremeniti. V enem stavku. ZAČNITE ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE.

Nancy Nester pravi o Enosti:
Ljubim te zaradi tega kar SI. Ni mi pomembno, da se tvoja verzija realnosti, tvoja kreacija, tvoja zgodba, razlikuje od moje. Spoštujem te kot še enega Kreatorja. In odgovorna sem samo za svojo lastno Kreacijo. Jaz sprejemam, ljubim in imam sočutje, brez sojenja tebe, do tvoje realnosti, do tvoje zgodbe.

In to je DIVINE.SI

Svobodna v tem trenutku tukaj in zdaj

2009-08-19T22:31:00.000+02:00

Vedno znova me presune neverjetna sinhronost Božanske časovne usklajenosti. S kakšno lahkoto in milino v naša življenja vstopajo informacije, ki samo potrdijo točno TO, kar razmišljaš, kar se ti dogaja v življenju.

In v tej zgodbi sta mi Ken Page in njegova žena Nancy Nester z avgustovsko številko njunega mesečnika le potrdila moje 14-dnevno popotovanje vase. Kot bi bili na isti delavnici. Pa saj smo... in imenuje se ŽIVLJENJE. Ste pripravljeni čisto zares pokukati v zakulisje svoje lastne igre? Pa poglejmo.

Vprašanje za milijon evrov: Če sebe ločiš od ene stvari, ali to pomeni da si ločen od vsega? Dejstvo je da si ali ločen ali eno z vsem in tukaj ni izjem, gre za lastno izbiro. In verjemite, ko vam iz lastnih izkušenj povem, ta izbira ni prav nič lahka, morda se vam zdi na prvo žogo, vendar v praksi ni tako. Primer; vsakdo, ki se malce bolj poglablja vase in dela na sebi vam bo rekel, da on pa že ni ločen in da je ENO z vsem ampak… In ta ampak ima potem dolgo razlago zakaj je proti vojni, proti gensko spremenjeni hrani, proti eni ali drugi strani. Celo zelo priznani učitelji raznih duhovnih tehnik vam bodo predložili celo vrsto utemeljitev zakaj se morate ščititi pred xy zunaj vas, ker… Ampak, če se vrnemo nazaj na začetek. Če si ENO z vsem kar je, zakaj se moraš ščititi pred xy? Večina mogočnih učiteljev, religije, celo šole misterijev v resnici nočejo da ste ENO. To je velika skrivnost, kajti biti v Enosti s seboj prinese notranje ravnovesje, umirjenost, opolnomočenje, osredotočenost, občutek za tukaj in sedaj, vedenje in razumevanje, da ti IZBIRAŠ in si ti KREATOR svojega življenja. Nihče te ne more kontrolirati ali ti vzeti moči, ker ti si vse kar je, ker nisi v poziciji, da tega nimaš ali se moraš boriti za to, zato zunaj tebe ni nikogar, ki bi ti to hotel vzeti. Enostavno postaneš NEVIDEN in ljudje nimajo na kaj odreagirati, kajti odreagiramo samo na pomanjkanje ali višek nečesa, kar pa sta dve plati istega kovanca. Ko si osrediščen v sebi, uravnotežen, SAMO SI.

Mojo izkušnjo lahko opišem v nekaj stavkih. Prvič samo SEM. Nimam potrebe po tem, da bi karkoli dokazovala ali kogarkoli prepričevala s svojim navdušenjem, ker samo SEM. In ker se zavedam, da ima vsak svojo resnico. Poleg tega se zavedam, da je vsak KREATOR svojega življenja in mu dovoljujem, da samo JE. In vem, da je njegova resnica enako pomembna kot moja. SAMO JE. Utelesila sem se v svojem telesu in prvič lahko rečem, da mi je fino v njem. Prej sem letela nekje naokrog, sedaj SEM, tukaj in sedaj, v tem trenutku. Nisem v preteklosti in ne v prihodnosti. Zavedam se, da jaz kreiram svoje življenje in zato zelo dobro usmerjam svojo voljo tja, kjer želim rezultate. SEM Kreator svojega življenja. KONČNO! In imam izbiro v vsakem trenutku in se tega zavedam. Ko sem prišla iz seminarja v Ameriki sem se prvič v življenju zavestno zavedla, da sem nepopisan list papirja. In da za vsak odnos jaz pišem zgodbo tega odnosa. In VEDNO imam izbiro! VEDNO! Udejanjila sem vse to kar govorim že leta. Končno mi je uspelo. ZAVESTNO ZAVEDANJE TRENUTKA, TUKAJ IN SEDAJ.

Moje popotovanje v prenatalno obdobje, v strukturo svojih celic me je pripeljalo do travm. Celica v svoji matrici nosi celoten razvoj človeštva. Pa ne le človeštva, življenja nasploh. Dejstvo je, da izhajamo iz prve celice, ki je nastala in v sebi nosimo spomine vsega kar se je kadarkoli zgodilo na tem planetu, v svoji biologiji. Ni čudno, da toliko ljudi noče biti v telesu… in potem so vse zgodbe naših prednikov, trpljenja, izdaje, zlorabe, a če hočeš biti ENO z vsem, moraš sprejeti vse to vojne in posilstva, krutost in nasilje, izdajo in nadvlado. In potem začnemo razmišljati, potem pride znanje. Vendar nam v tem procesu nihče ni povedal, da je razmišljanje sicer sposobnost vsakega človeka in vendar je iluzija.

Ne vem če ste in koliko ste seznanjeni s sodobnimi trendi v tehnikah osebne rasti. Mene je precej močno pretreslo dejstvo, ki ga na prvem delu Landmark seminarjev precej podrobno pogledajo in sicer: »Življenje je brez pomena. In je brez pomena, da je brez pomena.« Rabila sem nekaj dni, da sem dojela, kaj se skriva zadaj. In vendar; ljudje smo tisti, ki pripišemo neki stvari pomen, jo okategoriziramo in tako začnemo verjeti v pomene, ki smo jih sami dali stvarem, ki nas obdajajo. Na Landmarku pravijo da smo ljudje stroji, ki izdelujejo POMEN. Mi verjamemo, da nas je nekdo prizadel, nas je okradel, nam je storil nekaj hudega, vse to je v naši razlagi, v našem pomenu, ki smo ga pripisali nečemu. V njegovem pogledu na isti dogodek je verjetno pomen drugačen in tudi prepričanje je drugačno. Morda je vaš partner prepričan, da svojo ljubezen do vas izkazuje tako, da se umakne in vam da MIR, da stvari delate po svoje. Vi pa to interpretirate kot da vas zapostavlja in vam NOČE pomagati. Naša realnost je individualna, in kot pravijo: »Vsake oči imajo svojega malarja.« In tako se gremo pingpong; moja zgodba versus tvoja zgodba, kdo ima prav in kdo se moti, moja resnica versus tvoja resnica. Ampak če se spet vrnemo na začetek; ali to pomeni, da smo ločeni ali da smo Eno z vsem kar je. Dejstvo je, da je naše življenje osnovano na tem, kar so nam povedali drugi, kar mislimo,da je res in na tem kar izkušamo. Naša realnost postane naša resnica. In vendar je pomembno da znamo ločiti kaj je tisto, kar se je zgodilo, torej dogodek in kaj je naša zgodba, torej naša interpretacija dogodka.

Evolucija pomeni razvoj, pomeni spremembo, pomeni večno učenje, večno spremembo. Na tem kolesu življenja se vrtimo dokler ne postanemo eno z vsem kar je. In če v tem času sedaj izbiramo življenje ločenosti, si s tem zelo otežujemo življenje. Ideja ločenosti od Kreatorja je tista, ki te drži ločenega od tega dela in ti preprečuje zlitje z Enostjo. In morda mislite, da je to najbolj enostavna stvar, ki jo lahko naredite, vendar vam iz osebnih izkušenj povem, da ni tako. Zliti se z Enostjo pomeni, da tvoja individualnost ne obstaja več, je ni. Potem nisi več pomemben. Je morda to tisti strah, ki ti preprečuje, da bi se zlil z Enostjo? Saj vem, na nivoju uma boste vsi rekli; meni že ne. Bila tam, šla čez to, vem kako izgleda :)

Dejstvo je da, karkoli je tisto od česar se ločujete, to še bolj pritegnete v svoje življenje. Sama sem to opisovala kot gradnjo zidov znotraj svojega energetskega polja in karkoli je tisto od česar si se ogradil, bo to z veliko silovitostjo pritisnilo na tvoj zid na drugi strani. In bolj ko se ti upiraš temu na notranji strani, bolj silovito to z druge strani pritiska nazaj. Eden od univerzalnih zakonov pravi; tisto čemur se upiraš, VZTRAJA.
Izziv je v tem, da smo energetsko grajeni tako, da v vsakem primeru odigramo isto igro. Vprašajte se; kako pogosto se vam v življenju zgodi, da srečate nove prijatelje, novega partnerja, ki vas ne pozna in ne pozna vaših starih prijateljev ali partnerja, pa ugotovite, da imajo ISTE lastnosti. Kot zakleto, ampak žrtev vedno pritegne mučitelja. In tako pozabimo eno izmed bistvenih pravil igre življenja. Kreator lahko vedno spremeni svojo kreacijo. Če ste ustvarili svojo preteklost, jo lahko tudi spremenite. Kako to spremeni vaš pogled na vaš svet?

Prevzemanje odgovornosti je besedna zveza, ki smo ji v preteklem letu namenili veliko pozornosti. Vendar, če menimo, da obstaja nekdo ali nekaj, ki lahko kadarkoli vstopi v igro in nas REŠI, potem ne prevzemamo odgovornosti zase in za svoja dejanja. Izziv s katerim se soočamo je, da smo vzeli ideje, prepričanja, sodbe in se z njimi identificiramo. Ko nekoga vprašam kdo je, mi odgovori, da je pek, poslovodja, mož/žena. Toda kdo ti si v resnici – tvoj poklic? KDO SI? In potem se zgodi še en fenomen, identificiraš se s tistim kar nočeš več. In tako se zagozdiš, ne moreš več ustvarjati. Ne upaš si ustvariti ničesar novega, saj se bojiš, da bo vsaka kreacija prinesla še več tega kar nočeš. In tako zamrzneš v trenutku in se čutiš popolnoma nemočnega, da bi se premaknil naprej v življenju. Je potem kaj čudnega, če na globalnem nivoju tako čuti večina človeštva v tem trenutku? Večina ustvarja iz pozicije kaj noče več v življenju namesto iz mesta svojih srčnih želja.

In ker toliko svoje energije in pozornosti namenjamo temu kar nočemo več, se oklepamo stvari, ki nam ne služijo več, je potem kaj čudnega, če smo ustvarili KAOS v sebi in v svetu okoli sebe? Gre za strukture, ki ste jih ustvarjali od majhnega, jih negovali celo svoje življenje. In potem mimo pride nekdo, ki vam reče, tole bi bilo modro odstraniti, če se hočeš premakniti naprej in zopet začeti kreirati. In kaj porečete vi? Ko stvar pogledaš na celični zgradbi je stvar fascinantna, kajti travma zamrzne prepričanja, občutke, čustva, dogodek v celično membrano in od tam se ustvarja lestev, ki strukturo samo še ojača. Se potem čudite, da se določenih stvari ne morete rešiti?

Npr. Če si bil nezaželen in so te kot majhnega pogosto puščali samega, se je tvoj občutek nezaželenosti le še povečeval, potem so te prijatelji kdaj izpustili iz svoje igre, pa ne ker bi bili zlobni, a je v tebi to ustvarilo še večji občutek nezaželenosti, potem si imel nekaj partnerjev, ki so radi pogledali koga drugega in se je tvoj občutek nezaželenosti le še stopnjeval. Pa recimo, da je naša oseba ženska. Po nekaj neuspelih poskusih si našla partnerja s katerim sta ustvarila družino. Sedaj je dovolj, da se mož zadrži v službi uro več, kot je normalno in se počutiš nezaželeno brez da karkoli reče, naredi, dovolj je, da samo je. Katero travmo boš reševala, to s svojim možem tukaj in sedaj, ki izgleda kot dvestonadstropni nebotičnik, ali tisto v maternici, ko se je tvoja mati odločala ali te bo splavila ali ne?

In kaj lahko naredimo? V resnici NIČ. Sama paradigma delovanja je tista, ki jo moramo opustiti in si začeti dovoljevati SAMO BITI. S tem ko opustimo, se temu ne upiramo več se struktura, ki jo je travma držala poruši. Opuščanje osvobodi neslutene kreativne potenciale v vas samih. S tem ko si dovolimo samo biti, lahko začutimo Enost in s tem začutimo svojo edinstvenost znotraj vsega kar je. Tako se zaveš, da si Eno, da si Kreator. Unikaten, edinstven, samo SI. In to me je osvobodilo. To je vame prineslo mir. Mir, ki sem ga prej iskala zunaj sebe je sedaj v meni. In ravnovesje. In svoboda. In samo sem, v tem trenutku tukaj in sedaj.

Te zanima? Reference Point Therapy je tista tehnika, ki mi je odprla vrata. Brezplačna predstavitev bo v Ljubljani 11.9.2009 in 18.9.2009 v Novi Gorici.
DIVINE.SI