ponedeljek, 29. avgust 2011

Moški sistem moči vs. ženski sistem moči

No ja, rabila sem dve leti in polnoletnost na svoji duhovni poti, da sem si dovolila spoznati kaj me moti in kaj hočem drugače. Dojela sem, da večina sistemov, tehnik, orodij tudi na področju duhovne rasti, izhaja iz moškega sistema moči. Poskusila sem vse, od poskušanja razveljavljanja prepričanj s pomočjo afirmacij, dominacije nad tistim delom sebe, ki je odgovoren za taka prepričanja, analiziranja in razumevanja od kod prihajajo prepričanja, zamenjava in učenje novih prepričanj.... in vendar sem se znova in znova vračala nazaj k enim in istim ključnim jedrnim vzorcem. Dojela sem, da spreminjanje ne deluje, pa zanikanje tudi ne. Enostavno je potrebno drugače pristopiti k celotni stvari.

Morda s sprejemanjem. Enostavno prepoznavanje in soočanje s tem delom v sebi, ko ta del sebe objameš in mu daš njegovo mesto, prepoznaš njegovo vrednost in se prenehaš boriti s tem delom sebe. To je ženski pristop ali ženski sistem moči.

Pogosto smo sami v sebi sovražno nastrojeni proti tistim delom, ki jih ne maramo in ki nas motijo. Ko uspemo z njimi navezati stik in jih sprejeti, smo na konju. Ključ je v tem, kako to naredimo na prijazen, ljubeč in topel način. Kot mati, ki objame otroka.

Naučila sem se, da mora starš objeti otroka v nas, ga pomiriti in negovati. Šele tako postanemo celostni in celoviti znotraj sebe in ustvarjamo iz sebe navzven. Če poznamo svoj notranji arhetip otroka in skozi katere ključne vzorce delujemo v svojem življenju, prevzamemo 100% odgovornost za dejstvo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo percepcije in leče skozi katere sodimo svet, da smo soustvarjalci, potem resnično lahko zavestno kreiramo svoje življenje in svet okoli sebe.

Neizmerno sem hvaležna za vse razumevanje in orodja, ki jih božanski ženski del zliva, predaja in prebuja v meni. Nič novega, le v nov kontekst se postavlja. Ob tem pa razumevanje in modrost spajata delce v mozaiku spominjanja.

Jasno videnje in naravnanost na globje resnice... hvaležnost za vse kar prihaja.

Namaste.

torek, 16. avgust 2011

Razcvet

Neizmerno hvaležna sem, da si dopustim in sem odprta za sinhronosti, ki se dogajajo in vsa takoimenovana "naključja" v zadnjem času. Hvaležna sem za prepoznavanje kaj ženska moč v resnici je, za osvobajanje znotraj sebe, ko si končno dovolim, da povezujem in uravnovešam to, kar je bilo zelo dolgo časa izven ravnovesja. Hvaležna sem za razcvet in spoznavanje resničnih globin avtentičnosti in pristnosti. Hvaležna sem za povezanost, ki jo ponovno čutim, z ženskami. Dolgo časa sem bila ranjena, izdana in v zamerah do žensk, ki so skozi močki način tekmovalnosti, ločenosti, potrebe po dokazovanju prihajale v moje življenje in za seboj vedno znova pustile razdejanje, ko mi ni bilo jasno, kaj za vraga se dogaja. Danes sem dojela in ni besed, s akterimi se lahko zahvalim za to, kar prejemam v zadnjem tednu s strani mojega ženskega kroga s katerim sem se povezala v nameri, da obudim svojo ženskost, svojo božansko žensko.

Zdaj vem, da so kreativnost, globoka povezanost, hrepenenje po skupnosti in soustvarjanju del ženske moči. In dopuščam, da polno stopam v svojo ženskost. Nepojmljiva strast in navdušenje me prevevata ob tem, ko končno sprejemam svojo vlogo in način delovanja. Magija in mistika dobivata pomen in moja duša poje. Hvaležna sem vsem, ki ste me v zadnjem letu vodile na to pot, da sem si dovolila, da imam tempelj, da sem boginja in svečenica.

Hvala, hvala, hvala za lepoto sveta, za to, da sem priča tej lepoti, da jo živim in da dopuščam, da je življenje del mojega vsakdana ravno toliko kot je smrt del mojega vsakdana. Hvaležna sem za uravnovešanje, ki vodi v transcendenco in preseganje same sebe, svoje identitete, kajti le tako sem se lahko znašla kjer trenutno sem. Na poti v mojo najbolj sijajno in veličastno prihodnost.

Dopustite si, da se spomnite kako je biti celosten, celovit in popoln, kajti v resnici ne moramo biti celostni in iskati poti v celostnost istočasno. Ali-ali. Lahko iščete ali pa enostavno samo ste. V svojem iskanju zdravja, sreče in zadovoljstva enostavno pozabimo biti vse to, tukaj in zdaj. Dojela sem, da je pot v popolno zdravje v tem, da se spomnimo, da smo v popolnem zdravju. Da je bogastvo ne v manifestaciji temveč v spominjanju, da sem neizmerno bogata, da sem v tej frekvenci, tukaj in zdaj. Da ne rabim rasti, le spomniti se moram različnih možnosti, ki so mi na voljo. In da se ne spreminjam, le spominjam se nove prihodnosti. Vse je že v meni kot potencial, samo spomniti se moram njegove esence.
Spominjam se sama sebe in se objemam. Prepoznavam se v razcvetu številnih možnosti in enostavno dopuščam, da so del moje realnosti.

Hvaležna sem, da prepoznavam svojo sposobnost kreiranja. Jaz sem, ki sem - božanska.

Namaste
Taja

ponedeljek, 8. avgust 2011

Prebujanje ženske moči

Že nekaj časa opazujem takole bolj od daleč, sedaj pa vedno bolj vstopam na novo področje, v novo paradigmo. Z zavedanjem, da potrebujemo nova orodja in nove načine kako se povezati in delovati skupaj. Paradigma, ki temelji na moški moči, moški energiji doseganja ciljev in delovanja ustvarja v svetu v katerem živimo vedno več nesrečnih ljudi, ki navkljub izobilju stvari, moči in svobode, ki so nam na voljo, v sebi čutijo praznino. In dejstvo, ki sem ga sama zelo dobro dojela pred dvema letoma je, da je večina tehnik, metod razvijanja sebe, tako osebne kot duhovne rasti postavljena na tej paradigmi. In tako se ljudje ženejo za doseganjem ciljev, manifestacijo točno določenih stvari, spreminjanjem sebe in sledenju točno določenih korakov, velika večina, vsaj žensk pa na koncu ostaja ravno tako zafrustriranih, če ne še bolj nezadovoljnih, kot na začetku.

Neizmerna hvaležnost je v meni vznikala to pomlad, ko sem končno dojela, da mi je RPT prinesel razumevanje kaj je tisto kamor se želim usmeriti, kar želim početi in vendar sem rabila še naslednjih šest mesecev, da sem čisto zares dojela in v sebi začela postavljati nove temelje. Večina tehnik s katerimi sem delala so me učile, da če spremenim še tole malenkost, še tale vzorec, še tole, potem bom pa popolna. In tako je bil še eden in še eden, v meni pa je zijala globoka luknja, praznina in nezadovoljstvo sama s seboj. Dojela sem, da moram spremeniti celotno paradigmo načina dela, pogleda na svet in duša je bila tista, ki mi je prišla naproti z velikimi koraki. Prepoznala sem, da je tisto, kar nam manjka ženski aspekt moči, da hrepenim po povezanosti, soustvarjanju, doprinosu k celoti, k razcvetu življenja in ljubezni. Moja notranjost je hrepenela po tem, da se povežemo in da smo kar smo že - celostni in celoviti. Gre za prebujanje, za evolucijski preskok o katerem vsi govorijo in da bi ga lahko izvedli, bomo morali opustiti vse kar poznamo zunaj nas in se obrniti vase. Dejstvo je, da smo v zadnjih 50 letih izmojtrili moški sistem moči doseganja in usmerjanja navzven ter hkrati le na individualnost vsakega posameznika. In vendar nam ta sistem ne bo omogočil, da ustvarimo vse tisto po čemer tako globoko hrepenimo v sebi, vse tisto po čemer hrepeni in kar največ pomeni našemu srcu. Pred nami je, da ponovno obudimo in integriramo ženske vrednote, ženske načine vedenja in biti, samo biti. Seveda je individualnost pomembna in vendar jo moramo začeti povezovati v dobrobit vseh in soustvarjanje z drugimi.

Nedvomno je bilo to, da so ženske v 60-tih osvobodile sebe in postale enakovredne moškim izjemen korak za vse ženske, sedaj pa prihaja tisti čas, ko moramo prepoznati, kako nesrečne smo vsaka v sebi, ker nismo v svoji moči in v svoji energiji ženske moči. In pogosto se sliši, da bomo ženske začele dominirati in bodo moški izgubili svojo vlogo in pomen, sama pa opažam v svojem življenju in življenju mojih dušnih sester, da če si dovolimo biti kraljice, tudi moški postanejo kralji. In to brez potrebe po manipulaciji, prenarejanju in igranju vlog. Tisto za čemer stremim in kar mi je vodilo je avtentičnost, pristnost tega kdo smo. Pomembna mi je vsebina veliko bolj kot embalaža. In neizmerno me fascinira dejstvo da je v svetu v katerem živimo ravno obratno. Večini ljudi je embalaža še vedno izjemno pomembna.

Hrepenenje, ki ga večina izkuša v sebi zavestno ali nezavedno je hrepenenje po kreativnosti, tisti globoki notranji kreativnosti, povezanosti, duhovnem avtentičnem partnerstvu tako v odnosih moški-ženska kot v poslovnih odnosih, doprinos in sorodnosti v svetu v katerem živimo. Naše duše hrepenijo po soustvarjanju in zaupanju, po poštenosti in povezanosti. In čas je, da to ponovno obudimo v sebi in to živimo.

Vabljeni v Tempelj na srečanja in notranja popotovanja, ki vas bodo peljala vase, v večjo povezanost s seboj in s svetom, ki vas obdaja.

Namaste
Taja

nedelja, 7. avgust 2011

Povezanost

Tisto kar smo pozabili skozi udomačevanje našega odraščanja je povezanost, ki je za majhne otroke nekaj normalnega. Kar smo naredili je, da smo ustvarili prostor med sabo in stvarmi, ki jih opazujemo. Ločili smo se od tega, kar nas obdaja.

Preteklost je kot breme, ki ga vlečemo s seboj. Imamo pretekli jaz, sedanji jaz in potencialni jaz. Pretekle izkušnje nam dajejo občutek pomanjkanja, ločenosti in neenakosti. Pretekle izkušnje so ustvarile pretekli jaz. Spomin preteklosti izhaja iz znanja, stvari ki jih obvladamo, psihološka preteklost, kar so energijski vzorci, ki jih ne razumemo. Psihološka preteklost je povezana s strahovi. Pomanjkanje je percepcija, ki jo imamo na podlagi preteklih izkušenj. Ta občutek, da ni dovolj za vse ustvarja občutek nepravičnosti. Če nam uspe opustiti svojo težo preteklosti in osvojiti ta občutek, da smo povezani in je za vse dovolj, potem tudi pravičnost pride popolnoma naravno. Sedanjost je vse kar vemo o sebi. Povezanost je del potencialnega jaza. Je povezanost s celostnostjo vsega kar smo, vsemi našimi talenti in potenciali.

Prihaja čas, ki nas enostavno sili v to opuščanje preteklosti, zmanjševanje tega prostora, ki smo ga ustvarili med sabo in stvarmi, ki nas obdajajo in v povezanost z vsem kar je. V resnici že smo vse kar smo, potencial, čista zavest. Smo preteklost, ki se hoče ozavestiti in opustiti. V resnici ni kaj spremeniti, v resnici že smo vse kar lahko smo, smo seme samega sebe. Le spomniti se moramo, kaj smo. Opazovati. Zavedati se moramo, da je dovolj za vse, da ni pomanjkanja, ko smo povezani. Kajti ko smo povezani smo eno.

Vse v zvezi mano je samo misel. Gre za identiteto, ki jo ustvarjamo skozi izkušnje, skozi preteklost. Vprašati se moramo, kdo je tisti, ki vse to opazuje. Gre za potencialni jaz, ki se bo prebudil in bo priplaval na površje. S tem bodo na dosegu vsi vaši potenciali in talenti. In s tem ko se povežete s to celostnostjo, ste kar ste, čisti potencial, čista zavest.

Ko si prisoten tukaj in zdaj, postaneš opazovalec in ko si opazovalec obudiš povezanost in svoj potencial.

Namaste
Taja