torek, 4. januar 2011

Intuicija

Včasih sem vodila delavnice na temo prebujanja intuicije, kasneje sem ugotovila, da smo ljudje že intuitivni kolikor se največ da. In to kar si večina ljudi, ki pride na seminar predstavlja pod prebujanje intuicije v resnici pomeni, da poskušajo intuicijo prepričati, jo zdresirati, da bi jim sporočala le tisto, kar želijo videti, slišati, čutiti in vedeti. Želijo se naučiti procesa, poti v razsvetljenje, ki ima v sebi samo in zgolj dobre novice.

Narava človeka je, da hoče samo dobre novice v zvezi s sabo, slabe stvari naj se raje dogajajo drugim. V resnici večina noče, a bi katerikoli del njihovega notranjega sveta vključeval stvari, ki bi utegnile biti neudobne. Želijo si garancijo. Garancijo, da če bodo karkoli spremenili v sebi, da bo njihov svet ostal tak kot je, Še bolje, da bi kdo imel čarobno palčko s katero bi zamahnil in bi vse, kar jih teži izginilo. Blaženo udobje. In to garancijo po mnenju mnogih prinaša jasna intuicija. Kajti če si res intuitiven, se lahko izogneš zapuščenosti, osamljenosti, nesreči in težavam. Je res?

No, ni res. V resnici smo vsi maksimalno intuitivni. V resnici je to najbolj naraven občutek, ki nam pomaga preživeti. In v resnici se sabotiramo kolikor se le da, da tega čuta v sebi ne uporabljamo, ker nočemo videti, slišati, čutiti in vedeti resnice. V resnici se večina ljudi zapre vase, če samo zaslutijo, da se približuje ena tistih izjav, ki bi utegnila usodno vplivati na SPREMEMBO njihovega sveta, vsakodnevne rutine in navad. In zato večina raje uporablja mučenika in žrtev, da se smilijo predvsem sebi in tarnajo nad tem, kako si ne znajo pomagati. V resnici vsi vemo, kaj moramo narediti, samo da po večini nočemo.

Če bi si dovolili, da bi s svetlobno hitrostjo v tem trenutku videli svoj svet skozi arhetipski pogled in simboliko, kar smo vsi v tem trenutku maksimalno sposobni, je razlika med nami v tem, koliko tega bi si dovolili sprejeti za svoje in koliko bi si dovolili, da se to v resnici udejanji. Kar si večina želi je varna pot za sprejetje svojih intuitivnih sposobnosti, da bi ji lahko prisluhnili brez da bi jih to travmatiziralo. Resnica je, da lahko spremenimo svet v trenutku. Resnica je tudi, da večina na to ni pripravljena.

Pogosto govorim o tem, da če želimo, da se nam uresničijo naše želje je vse, kar moramo storiti to, da si dovolimo, da se zgodi. Tako se dogajajo čudeži. Ključno vprašanje pa je, ali lahko v tem trenutku sprejmemo to, kar manifestiramo? In kako bi to, če bi res imeli nov avto, novo službo, novega partnerja, v resnici spremenilo naše življenje? In zato večina v resnici ne živi, temveč životari. Bolj jih je strah življenja v svojem polnem potencialu, kot smrti.

In danes smo v arhetipu smrti. Simbolično je umrla zavest, saj je podzavest(luna) preplavila in zajela zavest (sonce). In arhetip smrti pravi; Smrt je bistven in pomemben del cikla narave, da bi se lahko začela nova rast in razvoj. Očisti področja življenja, da staro ne vpliva na novo. Novo življenje se dobesedno hrani s smrtjo. In angel smrti nas uči kako živeti v sedanjem trenutku tukaj in zdaj.

Torej:
"Get busy living or get busy dying."

Kakšna je vaša izbira?

ponedeljek, 3. januar 2011

Ahh novo leto ... in sledijo novoletne zaobljube

Saj veste kako to gre. Vsako leto začnemo z novoletnimi zaobljubami sami sebi; da bomo bolj srečni, bolj uspešni, bolj zdravi,... Navdušenje običajno traja kakšen mesec, pri nekaterih več, potem pa splahni ob pomanjkanju volje in tako se vrnemo nazaj v stare preizkušene vzorce. Novo leto pa tako pogosto postane ponavljanje prejšnjih let in tako v kvalifikaciji mnogih še eno leto za katerega si želijo, da bi čimpreje minilo. Kaj se je zgodilo z vsem navdušenjem iz začetka leta, se mnogi sprašujejo, ko leto nadaljuje svojo utirjeno pot?

Začeli smo z mnogimi dobrimi nameni in usmerjeno namero, nato pa se je nekaj zgodilo. Kaj?
Običajno začnemo svojo novoletno zaobljubo postavljati na podlagi tega, kar v prejšnjem letu nismo dosegli. Vse tisto, kar se ni izšlo, kar se ni zgodilo je tisto kar postavimo na vrh svojega seznama želja. In naši seznami želja so pogosto posledica naše želje, da bi si končno “uredili” svoja življenja. Kar ob tem pozabljamo je, da namen s katerim smo tukaj ni, da bi si uredili udobno in srečno življenje, odločili smo se, da se bomo soočili z izzivi, ki nam bodo pomagali vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. V resnici je vse kar se dogaja popolno in prav nič ni narobe z nami ali našimi življenji, ničesar ni, kar bi morali “urediti”. To je običajno precej težko sprejeti. Vse se dogaja z božansko časovno usklajenostjo in lahko se borimo in cepetamo, poskušamo stvari izsiliti ali pa enostavno počakamo, da nam življenje prinese priložnosti. Seveda lahko le-te zamudimo, zato je izjemno pomembno, da ne prehitevamo po levi in ne drvimo skozi življenje, kajti kot nam angeli nenehno sporočajo; bodi v sedanjosti, tukaj in sedaj, to je mesto, kamor pridejo vse priložnosti. Počakaj jih, bodi potrpežljiv, a hkrati na preži. In medtem ko čakaš, se zabavaj!

Seveda lahko stvari spremenimo, vendar samo takrat, ko si dopustimo in smo voljni, da se sprememba zgodi. In to lahko naredimo tako, da spremenimo svojo paradigmo, svoj pogled na svet ali po domače, da zamenjamo svoja očala, skozi katera gledamo na svet, ki nas obkroža.
Kadarkoli usmerimo namero v nekaj, kar si želimo, to ustvari z besedami Abrahama - energetski vrtinec, ki pritegne energijo v skladu z našo namero k nam. Ta vrtinec nas poveže z vsem, kar je v skladu in povezavi s to našo namero, hkrati pa nam prinese na površje znotraj nas samih vse tisto, kar ni v skladu s to željo ali namero. Tako smo soočeni z vsemi strahovi in odporom znotraj nas samih, s stvarmi, s katerimi se moramo soočiti, da bi jih preobrazili. In pogosto se v taki situaciji zagozdimo, kajti večina razmišlja; kako je mogoče, da manifestiram srečno partnerstvo, soočam pa se s propadom zakona in z vso bolečino, jezo in vsem kar gre zraven, to ni fer. To ni tisto, kar sem imel v mislih zase. In tako splavimo mnogo želja in namer ker ne moremo sprejeti dejstva, da je vse popolno.
Da je pogosto za to, da pridemo do sreče potrebno najprej spremeniti to kar imamo. In tukaj bomo pritisnili na pavzo; samo da se razumemo, sprememba ne pomeni, da moraš nek partnerski odnos končati in začeti novega. Prav tako sprememba ne pomeni, da se bo želja uresničila kot zamah s čarobno paličico, ko si v enem trenutku v odnosu, kjer si nezadovoljen in nesrečen in v naslednjem v odnosu, ki je srečen in izpolnjujoč. Vsaka sprememba je proces, ki nas pelje skozi vrsto soočenj s samim seboj in če smo pripravljeni spremeniti svoj pogled na stvari, se bodo spremenile tudi na zunaj.

Da ustvarimo trajno spremembo v svojem življenju moramo začeti z razumevanjem, da je vse popolno tako kot je. To pomeni, da se nehamo boriti in začnemo sprejemati. Šele ko smo v dovoljevanju, se lahko energetski vrtinec, ki smo ga ustvarili širi in pritegne vse tisto, kar resonira z njim. Seveda to pomeni tudi, da se z milostjo soočamo z vsem, kar ne resonira z njim. Nedvomno je velika lekcija v tem to, da opustimo vse tisto, kar nas želi zapustiti in sprejmemo tisto, kar želi priti k nam.
Angel smrti, kot ga imenujejo Tolteki, nas uči, da moramo dovoliti, da stare stvari umrejo, da se lahko rodijo nove. Zato je dopuščanje toku odpuščanja in sprejemanja, da opravlja to, kar opravlja najboljše, tisto, kar omogoči našim nameram, da se zmanifestirajo. Zatorej si postavite visoke cilje in bodite pripravljeni opustiti vse tisto, kar jim znotraj vas stoji na poti, da se uresničijo.

Bodite pripravljeni narediti vse kar je potrebno, da naredite prostor za čudeže.