Vse, kar v življenju vpliva na nas, se tiho vtisne v naše nezavedno in sooblikuje sistem opazovanja, naše paradigme, naše zemljevide. Paradigme so vir naše naravnanosti in vedenja, vir našega razmišljanja in delovanja, tudi naših odnosov z drugimi ljudmi. Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem ali drugem raziskovanju. Izraz izvira iz grškega παράδειγμα, ki pomeni primer, model ali vzorec.
Premik paradigme se zgodi, ko se ljudje znajdejo v življenjski krizi in vidijo sebe v drugačni luči, ko prevzamejo novo vlogo npr. starša, direktorja, vodje. Nenadoma vidijo stvari v drugi luči, razmišljajo drugače, čutijo drugače in se vedejo drugače. Dejstvo je, da se lahko tedne, mesece ali celo leta mučimo z osebnostno etiko, prizadevajoč si, da bi spremenili svojo naravnanost in vedenje, pa se še zdaleč ne približamo pojavu spremembe, ki vznikne spontano, ko vidimo stvari drugače.
Paradigme imajo veliko moč, ker ustvarjajo leče. Skozi katere vidimo svet. Moč premika paradigme je bistvena moč velikanske spremembe, zgodi se lahko v trenutku ali pa skozi počasen in premišljen proces.
Tisto kar je drugače v generacijah, ki se utelešajo na Zemlji v zadnjih 60 letih je paradigma v katero se rojevajo. Stara paradigma duhovne rasti je bila zaznamovana s premikom energije, sile in substance ven iz forme. Šlo je za staro šolo v kateri so v želji, da bi izmojstrili sebe, šli v templje ali v samostane, ven iz množice ljudi, ven iz polarnosti dobrega in slabega, v koncept nebes. In ker je vse eno in smo povezani s preteklostjo tako preko dedne zasnove, celičnega spomina in naše duše, smo vsi, ki smo trenutno na Zemlji šli čez ta proces in ga poznamo.
V sedanjo inkarnacijo pa smo prišli z novo motivacijo, z impulzom čiste zavesti, z novo namero. Ta nova smer je premik duha v materijo in ne stran od nje, gre za premik zavesti v materijo ali utelešenje duše v človeka. In vsak posameznik se v sebi srečuje in mora izmojstriti ta premik iz umika v osamo da bi našli sami sebe v obratno smer ko moramo iz notranjosti sebe izmojstriti sebe. Vsi se moramo soočiti s svojim iskanjem blaženosti in radosti zunaj sebe, s pričakovanji, da nam bodo drugi ljudje omogočili, da bomo izpolnjeni in se premakniti v novo paradigmo v kateri smo sami odgovorni zase in smo sami v sebi izpolnjeni in za to ne rabimo iti v templje ali samostane, kot pravi Caroline Myss smo mistiki brez samostanov.
In to je premik o katerem se pogovarjamo že dolgo, to zavestno zavedanje razkriva magični datum 2012.
sreda, 23. junij 2010
sreda, 16. junij 2010
Kaj iščete obliž in aspirin ali ste pripravljeni na delo?
Že nekaj časa razlagam ljudem, da je vse stvar interpretacije. Da je vse, kar se dogaja okrog nas le stvar paradigme, načina, kako gledamo na stvari, izbire načel, ki jih preigravamo v svojem življenju.
Vendar se nikoli nisem zavedala, da se je moj premik moje paradigme, mojega notranjega zemljevida zgodil s tem, ko sem se začela namesto s tehnikami osebnostnega razvoja in osebnostne etike ukvarjati s sabo. Osebnostna etika vam bo vedno znova povedala, da gotovo obstaja kakšna nova knjiga ali seminar, kjer ljudje na plan privlečejo vsa svoja čustva in kar bo ljudem s katerimi imate težave, pa naj bo vaša žena, mož ali otrok, lahko prijatelj ali sodelavec, omagalo, da se bodo spremenili. Večina ljudi išče obliž za svoj problem in ni pripravljena pogledati globlje v svojo notranjost, v svoja načela in svoje leč skozi katere gledajo na svet okrog sebe. Na neki točki se zaveš, da ti je dovolj zabavnih zgodbic, motivacijskih prijemov in praznih obljub, da nedvomno obstaja nekaj, kar bi moral bolj temeljito spoznati, nekaj znotraj mene, kar vpliva na način, kako vidim čas, življenje in lastno naravo. Ljudje na tej točki hočejo vsebino, želijo si proces. In vsak proces ima svoje korake, ko ne moreš preskakovati stopnic na svoji poti. Če si na tretji stopnici in želiš na peto moraš najprej stopiti na četrto.
Tako sem spoznala načela značajske etike, ki temelji na na osnovni zamisli, da obstajajo temeljna načela, naravni zakoni, ki vladajo človeški razsežnosti. In tukaj vstopi delo - pa ne delovanje, gre za to, da se moramo spogledati s svojimi paradigmami, značajem in motivi. Da smo to, kar želimo videti v svetu okoli sebe. Moj proces se je skrčil na to kar imenujem trojni "P" prepoznavanje, priznavanje in preobrazba.
Osnovna paradigma dviga zavesti je, da se moraš spremeniti navznoter in tako potem odsevaš iz sebe navzven. Na tej paradigmi temelji tudi vse moje delo in seminarji, ki jih oblikujem in soočanje s senco v sebi, spoznavanje naših notranjih arhetipskih vzorcev nedvomno sodi v novo paradigmo, ki jo mnogi imenujejo kar odznotraj-navzven. Ta nova paradigma pomeni za mnoge ljudi dramatičen premik njihove paradigme, ki je pogojena z naučenimi vzorci iz naše družine in obstoječe družbene paradigme osebnostnega razvoja oziroma osebnostne etike. O tem nikoli zares nisem razmišljala in zato me je kot strela z jasnega zadelo spoznanje, da je osebnostni razvoj neločljivo povezan z našim nižjim jazom in egom. To je bilo spoznanje, ki se lahko kosa s tistim, ko sem dojela, da če manifestiraš v najvišje in najboljše dobro v resnici manifestiraš iz svoje sence, iz svojih strahov.
In kot pravi Aristotel: "Smo tisto, kar ponavljamo. Odličnost torej ni dejanje, ampak navada."
Vendar se nikoli nisem zavedala, da se je moj premik moje paradigme, mojega notranjega zemljevida zgodil s tem, ko sem se začela namesto s tehnikami osebnostnega razvoja in osebnostne etike ukvarjati s sabo. Osebnostna etika vam bo vedno znova povedala, da gotovo obstaja kakšna nova knjiga ali seminar, kjer ljudje na plan privlečejo vsa svoja čustva in kar bo ljudem s katerimi imate težave, pa naj bo vaša žena, mož ali otrok, lahko prijatelj ali sodelavec, omagalo, da se bodo spremenili. Večina ljudi išče obliž za svoj problem in ni pripravljena pogledati globlje v svojo notranjost, v svoja načela in svoje leč skozi katere gledajo na svet okrog sebe. Na neki točki se zaveš, da ti je dovolj zabavnih zgodbic, motivacijskih prijemov in praznih obljub, da nedvomno obstaja nekaj, kar bi moral bolj temeljito spoznati, nekaj znotraj mene, kar vpliva na način, kako vidim čas, življenje in lastno naravo. Ljudje na tej točki hočejo vsebino, želijo si proces. In vsak proces ima svoje korake, ko ne moreš preskakovati stopnic na svoji poti. Če si na tretji stopnici in želiš na peto moraš najprej stopiti na četrto.
Tako sem spoznala načela značajske etike, ki temelji na na osnovni zamisli, da obstajajo temeljna načela, naravni zakoni, ki vladajo človeški razsežnosti. In tukaj vstopi delo - pa ne delovanje, gre za to, da se moramo spogledati s svojimi paradigmami, značajem in motivi. Da smo to, kar želimo videti v svetu okoli sebe. Moj proces se je skrčil na to kar imenujem trojni "P" prepoznavanje, priznavanje in preobrazba.
Osnovna paradigma dviga zavesti je, da se moraš spremeniti navznoter in tako potem odsevaš iz sebe navzven. Na tej paradigmi temelji tudi vse moje delo in seminarji, ki jih oblikujem in soočanje s senco v sebi, spoznavanje naših notranjih arhetipskih vzorcev nedvomno sodi v novo paradigmo, ki jo mnogi imenujejo kar odznotraj-navzven. Ta nova paradigma pomeni za mnoge ljudi dramatičen premik njihove paradigme, ki je pogojena z naučenimi vzorci iz naše družine in obstoječe družbene paradigme osebnostnega razvoja oziroma osebnostne etike. O tem nikoli zares nisem razmišljala in zato me je kot strela z jasnega zadelo spoznanje, da je osebnostni razvoj neločljivo povezan z našim nižjim jazom in egom. To je bilo spoznanje, ki se lahko kosa s tistim, ko sem dojela, da če manifestiraš v najvišje in najboljše dobro v resnici manifestiraš iz svoje sence, iz svojih strahov.
In kot pravi Aristotel: "Smo tisto, kar ponavljamo. Odličnost torej ni dejanje, ampak navada."
petek, 11. junij 2010
Arhetip zakona
Arhetipi so prebivalci kolektivnega nezavednega. So izvorni vzorci, ki so del naše kode, so naša izbira, ki jo moramo izkusiti tukaj na Zemlji. Mnogi se ne zavedajo, da arhetipi ustvarjajo mite in miti so zgodbe, ki so del naše podzavesti.
Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.
Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje, z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo, da so del naše energetske strukture.
Arhetipi so del naše sence in zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju. Ko stopite v svet arhetipov, se morate zavedati, da so precej večji od življenja, imajo moč in potenco, ki presega vaš jaz. Arhetip v senčni plati nam je velik izziv in običajno ga nočemo prepoznati kot svojega. Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo, potlačimo v sebi še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren. Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v našem življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočite s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočete videti. S tem ji odvzamete njeno moč in arhetip spoznate v njegovi svetli plati, kot zaveznika, ki vam v življenju lahko pomaga. Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!
Nesporno dejstvo je, da smo mi tisti, ki lahko spreminjamo svoje življenje. In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje. Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo da je njihova boljša polovica nekje drugje, se pravi da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost. Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne. Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe. Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste in s tem, da imaš nekoga v lasti. Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar. Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu. Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade. Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj? Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni v resnici ne veš, kaj naj z njim počneš sedaj. Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave. To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisani v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo. In ko imajo poročeni pari tist občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti. In tukaj se pojavlja osnovni konflikt ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo zamenjati. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo, lahko pa uberemo drugo pot ko te vzorce sesujemo in sploh ne vemo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.
Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo. Svobodo in hkrati podporo. Težava je v tem, da nam ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Kajti edina stalnica je sprememba. In naša duša je na Zemlji zato da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro. Vse to in še več je del novega večernega seminarja, ki sem ga maja začela predstavljati po Sloveniji. In arhetipi so moja nova strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.
Arhitip predstavlja prvo strukturo, prvi vtis nečesa, ki je na energetski ravni in se nato udejanja v materialnem. Gre za sile, ki vodijo naše obnašanje in oblikujejo našo identiteto.
Na nivoju duše smo določene arhetipe izbrali za naše zaveznike in učitelje, z njimi imamo dogovor, da z njimi delamo, da so del naše energetske strukture.
Arhetipi so del naše sence in zato je preko njih precej lažje prepoznati kateri so tisti vzorci, ki jih v svojem življenju preigravamo na čisto nezavednem nivoju. Ko stopite v svet arhetipov, se morate zavedati, da so precej večji od življenja, imajo moč in potenco, ki presega vaš jaz. Arhetip v senčni plati nam je velik izziv in običajno ga nočemo prepoznati kot svojega. Vendar je dejstvo, da če stvari namerno zanikamo, potlačimo v sebi še z večjo silo pridejo iz nas in običajno izberejo čas in prostor, ki je najbolj neprimeren. Zato je orodje prepoznavanja arhetipov v našem življenju veliko darilo. Pomembno je, da se soočite s stvarmi v sebi, s svojo senco, ki je nočete videti. S tem ji odvzamete njeno moč in arhetip spoznate v njegovi svetli plati, kot zaveznika, ki vam v življenju lahko pomaga. Gre za samo-zavedanje! Zato je modro pogledati vase!
Nesporno dejstvo je, da smo mi tisti, ki lahko spreminjamo svoje življenje. In pogosto arhetipe spoznamo skozi jezik, skozi svoje izražanje. Tako arhetip zakona prepoznamo po tem, da ljudje pogosto rečejo da je njihova boljša polovica nekje drugje, se pravi da na zakon gledamo kot na nekaj, kar nam bo omogočilo celostnost in celovitost. Tako živimo v paradigmi iskanja nekoga, ki nas bo dopolnil in nas naredil kompletne. Zakon temelji na iskanju zadovoljitve in izpolnitve zunaj sebe. Zakon je zelo povezan s preživetjem vrste, s tem, da je nujno potomstvo za ohranjanje vrste in s tem, da imaš nekoga v lasti. Arhetip zakona narekuje delitev vlog, ko je žena tista, ki skrbi za potrebe moža, mož pa domov prinaša denar. Vsi stereotipi izhajajo iz osnovnih vzorcev, ki so postavljeni v arhetipu. Tisto kar ljudje v zakonu prepoznavajo je dejstvo, da po poroki zanimanje drug za drugega po pravilu upade. Vprašanje, ki se postavlja samo zase je Zakaj? Po tem, ko izpolniš namero zakona, torej najdeš svojo boljšo polovico, ki te dopolni v resnici ne veš, kaj naj z njim počneš sedaj. Po tem, ko je trdnjava osvojena večini bojevnikov doma postane dolgčas, zato gredo na nove pohode, osvajat nove trdnjave. To so pogojenosti, ki so tako globoko vpisani v naš celični spomin, da o tem sploh ne razmišljamo. In ko imajo poročeni pari tist občutek, da je misija izpolnjena, da je trdnjava osvojena, ni več nobenega napredka, ni rasti. In tukaj se pojavlja osnovni konflikt ob svoji osebni rasti vedno trčimo ob arhetipske vzorce, ki jih moramo zamenjati. To pomeni, da jih prepoznamo, jih priznamo in se z njimi pomirimo, lahko pa uberemo drugo pot ko te vzorce sesujemo in sploh ne vemo kaj se dogaja in za kaj čisto zares gre.
Zato se v zadnjem času pojavlja velika želja po vzpostavitvi novega modela zakona, novega arhetipa, ki nas bo podpiral v našem razvoju in nam dal to, kar si želimo. Svobodo in hkrati podporo. Težava je v tem, da nam ne more zagotoviti varnosti, ki si jo želimo. Kajti edina stalnica je sprememba. In naša duša je na Zemlji zato da izkuša in raziskuje in ne zato, da bi igrala varno igro. Vse to in še več je del novega večernega seminarja, ki sem ga maja začela predstavljati po Sloveniji. In arhetipi so moja nova strast, ker prepoznavam kako močno nam lahko stojijo na poti do samo-uresničitve. In hkrati kako močni zavezniki so lahko na tej naši poti samospoznavanja.
Naročite se na:
Objave (Atom)
